Mnogi iz leta v leto zaskrbljeno čakate, ali boste opazili porjavele orehe, ki bodo predčasno odpadali z dreves. Pozorni opazovalci pri pobiranju orehov iz zelene lupine opazite v zeleni lupini številne rove in drobne črvičke, hkrati pa vas jezi, da se zelena lupina trdo drži lupine oreha. Če poznate vsa našteta dejstva, je na vaših orehih verjetno gostovala orehova muha.

Muha na rumeni lepljivi plošči

Domovina orehove muhe je Južna in Srednja Amerika ter skrajni sever Mehike. Od tam se je škodljivec razširil v Evropo, pri nas so ga naključno opazili leta 1997 na orehih v Gradišču v Vipavski dolini. Sedaj je orehova muha razširjena po vsej Sloveniji. V Evropi napada plodove navadnega oreha (Juglans regia).

Orehova muha (Rhagoletis completa) je predstavnik družine sadnih muh (Tephritidae, Diptera), kamor spadajo sadjarjem nekoliko bolj znane škodljive vrste, kot sta denimo češnjeva muha (Rhagoletis cerasi) in breskova muha (Ceratitis capitata).

Samica odloži do 400 jajčec

Telo orehove muhe meri od 4,5 do 5,2 mm. Pridelovalci jo najlaže prepoznajo po štirih prečnih širokih progah na krilih. Zadnji dve progi sta na spodnjem robu značilno združeni v obliki črke V. Ličinke (žerke) so umazano bele do umazano rumenkaste barve in jih v večjem številu najdemo v počrneli lupini oreha. Žerke so brez glave in brez nog, odrasle pa merijo od 0,8 do 1,0 cm.

Škodljivec prezimi v stadiju sodčkaste bube v tleh. Muhe začnejo izletati sredi druge dekade julija, let je časovno razpotegnjen in traja vse do konca septembra. Izlet muh je zelo odvisen od vremenskih razmer.

Odrasli osebki se množično zadržujejo v senčnih delih krošenj. Ko se oplodje oreha zaradi zorenja že malo zmehča, samice vanj odložijo jajčeca. V posamezen plod samice odložijo jajčeca v skupinah po 15 in več. Ena samica lahko odloži do 400 jajčec. Večino jajčec odložijo tik pod povrhnjico v spodnji polovici ploda. Iz jajčec se izležejo žerke, ki za razvoj potrebujejo od 30 do 40 dni, vmes pa se dvakrat levijo.

Žerke vrtajo zavite rove v zeleni lupini oreha in tkivo se spreminja v zdrizasto črno gmoto. Žerka v jutranjih in zgodnjih dopoldanskih urah zapusti plod, pade na tla in se na globini od 5 do 20 cm zabubi. V stadiju bube nato tudi prezimi. Orehova muha ima običajno en rod letno.

Najbolj prizadete pozne sorte

Orehova muha običajno bolj prizadene srednje pozne in pozne sorte navadnega oreha, manj pa zgodnje. Zaradi njenega delovanja se počrnela lupina prilepi na luščino oreha, ko jo žerke zapustijo. Počrnelo lupino lahko odstranimo le z grobo mehansko obdelavo.

Poškodovani orehi

Počrneli plodovi predčasno odpadejo ali ostanejo na drevesih še vso zimo. Iz poškodovanega in razkrojenega tkiva lupine se izločajo tanini in druge snovi in luščina postane umazano rjave ali temno sive barve in je ne moremo očistiti. V prizadetih orehih so jedrca pogosto slabše razvita, saj žerke s svojim delovanjem poškodujejo prevodna tkiva.

Skozi odprtino pri peclju tanini in druge snovi prodirajo do jedrc, ki lahko porjavijo, ta mesta pa lahko služijo kot vdorna mesta za različne glive in bakterije, ki še dodatno prizadenejo jedrca (plesnivost, gnitje). Zgodnejši kot je napad, večja je škoda.

Rumene plošče v začetku julija

Orehova muha nima specifičnih naravnih sovražnikov, znani parazitoidi ličink pa so tudi v domovini orehove muhe omejeno učinkoviti.

Za spremljanje začetka leta ter dinamike leta orehove muhe je priporočljivo obešanje rumenih lepljivih plošč skupaj z atraktantom. Rumene lepljive plošče v nasade izobesimo v prvi dekadi julija. V posameznem nasadu izobesimo po dve. Vabi obesimo na senčno stran krošnje, po možnosti v bližino plodov.

Vabi naj bosta obešeni vsaj 30 m narazen (ne na istem drevesu). Ulov na ploščah redno spremljamo (do prvega ulova dvakrat na teden, nato enkrat tedensko). Lepljive plošče po potrebi menjamo oziroma jih po potrebi čistimo, menjavo uporabljenega atraktanta opravimo skladno z navodili proizvajalca (menjava na tri do štiri tedne ali pa ves čas spremljanja uporabljamo isti atraktant).

Past za muhe

Zmanjšanje populacije škodljivca

K zmanjšanju populacije in posledično k zmanjšanju škode, ki jo lahko orehova muha povzroči na orehih je pripomoremo tudi:

-z redno rezjo dreves in skrbjo za dobro osvetlitev krošnje,
-z odstranjevanjem in zažiganjem zgodaj napadenih orehov s prisušeno lupino (še zlasti, če so v lupini še žerke),
-z jesensko ali spomladansko plitvo obdelavo tal pod krošnjami dreves (nekaj bub uničimo mehansko, hkrati pa smo jih precej spravili na površje in bodo pozimi pomrznile),
-s prekrivanjem tal s kopreno ali ponjavo iz tekstila pod krošnjo dreves (tla naj bodo prekrita od sredine julija pa vse do konca septembra, uporabljena prekrivka pa dobro pritrjena – tako namreč močno zmanjšamo izlet muh iz tal na drevo in posledično ni odlaganja jajčec, hkrati pa ličinkam onemogočimo dostop do tal in zabubljanje v tleh).

Zadnji ukrep v celoti ne prepreči poškodb, saj poškodbe na plodovih še vedno lahko povzročajo oplojene samice, ki priletijo iz sosednjih dreves. S temi ukrepi lahko občutno zmanjšamo pritisk populacije in posledično tudi poškodbe plodov. Obdelava in prekrivanje tal pod drevesi sta primerna ukrepa za posamična drevesa, zlasti v naseljih.

Insekticidna past

Za zmanjševanje težav z orehovo muho je možna tudi uporaba insekticidne pasti. Insekticidna past je zaprt sistem in je sestavljena je iz dvodelne plastične posode, pri kateri je zgornji del (pokrov) na notranji strani impregniran z aktivno snovjo deltametrin. V spodnji posodi so majhne odprtine, ki omogočajo dostop orehovi muhi. V vabi je nameščena porozna vrečka, ki vsebuje prehransko privabilo za orehovo muho, in hkrati služi kot lovilna posoda za škodljivca.

Past je že pripravljena za neposredno uporabo. V nasad orehov enakomerno porazdelimo od 50 do 100 pasti na hektar, odvisno od stopnje napada orehove muhe. Za posamezna drevesa zadostuje ena past na drevo. Pasti namestimo na južno stran krošnje na višino 1,40–2 m od tal.

Pasti učinkovito delujejo do 150 dni, namesti pa se jih ob pojavu odraslih osebkov orehove muhe. Insekticidne pasti so na voljo v vseh bolje založenih kmetijskih trgovinah.

Za obvladovanje tega škodljivca lahko uporabimo tudi v ta namen registrirane insekticide. Ker so orehi običajno zelo visoka drevesa, je nanos registriranih insekticidov z uporabo običajnih nahrbtnih škropilnic nekoliko otežena in v naseljih, ohišnicah in na dvoriščih ni najbolj zaželen ukrep. Če jih uporabljamo, moramo zelo natančno prebrati navodila o uporabi insekticida ter napotke dosledno upoštevati. Skladno z dobro kmetijsko prakso moramo izvesti tudi vse ukrepe, s katerimi preprečimo oziroma zmanjšamo zanašanje sredstva v okolje.

Za uspešno varstvo je potrebno pravilno določiti najustreznejši čas uporabe sredstva, zato je potrebno ulov orehove muhe redno spremljati. Optimalen termin za uporabo insekticidov za posamezno območje v Sloveniji vsako leto pravočasno napove Javna služba zdravstvenega varstva rastlin, napovedi pa so dostopne na spletnem naslovu: http://agromet.mkgp.gov.si/pp/.

mag. Iris Škerbot