Če še ne zmrzuje, je jesen sicer najugodnejši čas za zasajanje dreves in grmov, saj imajo v zimskih mesecih večje rastline dovolj časa za optimalno razrast korenin, veliko bolje pa je, da se prenove vrta lotevamo po načrtu in tako preprečimo kasnejše presajanje in druge časovno ali stroškovno zahtevnejše spremembe.

Dokler vrta ne prekrije sneg, imamo idealno priložnost, da na njem prepoznamo kotičke, ki bi jih radi spremenili oziroma izboljšali. Tega se najlažje lotimo tako, da svoj vrt najprej poskušamo opazovati skozi različne vloge njegovih uporabnikov in dejavnosti (pridelava hrane, igra na vrtu, obiski in podobno). Za načrtovanje si vzamemo dovolj časa in tako tekom prihajajočih zimskih mesecev s pomočjo literature, primerov dobrih praks in morebitne pomoči krajinskega arhitekta pripravimo načrt, ki je podlaga za vse nadaljnje delo v vrtu.

Analiza, kreacija, izvedba

Trenutno stanje vrtnega prostora dokumentiramo s čim več fotografijami, pripravimo pa tudi tlorisno podlago vrta, kjer v izbranem merilu označimo parcelne meje, hišo in druge grajene objekte ter vse vrtne in druge elemente, ki jih nimamo namena spreminjati (poti, obstoječi tlaki, inštalacije pod zemljo …). Če se lotevamo prenove posameznih zasaditev bodo realne mere in oblike gredic, ki jih zasajamo, še toliko bolj pomembne, hkrati pa moramo označiti tudi vse obstoječe rastline in prazne prostore med njimi.

Ko izdelamo tlorisno podlago obstoječega stanja, razmislimo o željah vseh uporabnikov obravnavanega vrtnega prostora. Po točkah ali kar na tlorisno podlago vrta si zapišemo, kaj je v obstoječem vrtu dobrega in kje smo zaznali določene težave. Najboljše prostorske rešitve vedno nastanejo s sodelovanjem različnih strok ter z usklajevanjem interesov. Vsega zagotovo ne bomo mogli uresničiti, s pomočjo strokovnjaka pa bomo morda odkrili priložnosti, ki jih sicer sami sploh ne bi zaznali. V kolikor se odločimo za tako pomoč, bo dober krajinski arhitekt poskrbel za usklajeno delo od ideje do izvedbe in celo do samega vzdrževanja, ki je ključnega pomena za samo uporabo vrtnega prostora in njegovega razvoja v bodoče.

Dobro je imeti načrt

Načrt za vrt pomeni, da smo s pomočjo skice najprej razmislili o tem, kakšen prostor sploh urejamo ter nato vanj vključili to, kar si želi uporabnik prostora na njem uresničiti. Najbolje je, če prostor načrtujemo v več variantah in se šele pozneje odločimo za tisto, ki nam najbolj ustreza. Pri tem ne smemo pozabiti, da vrtni prostor ni le kos naše lastnine (upoštevajoč meje parcele), temveč se s pogledi širi tudi navzven (lep pogled na okoliško krajino bomo zato ohranili in skrbno varovali tako, da ga z zasajenimi drevesi ne zakrivamo). “Naš” vrt prav tako gradi ulični prostor, ki je skupen vsem, ki po tej ulici hodijo, lahko pa drevo, ki je posajeno na našem vrtu, nudi senco tudi sosedu in obratno.

Vrtni prostor se stalno spreminja. Pravzaprav je nikoli končana zgodba, ki mora biti prilagojena njegovim uporabnikom. Kadar se uporabnik zamenja ali pa mine nekaj let, ko se njegove potrebe logično začnejo spreminjati, je potrebno tudi na vrtu narediti nekaj sprememb, lahko pa jih seveda načrtujemo tudi v naprej. Z načrtom dobimo želeno sliko vrta v prihodnosti in tako veliko lažje načrtujemo tudi investicije in vložen čas v izvedbo ter vzdrževanje stanja, kot si ga želimo. Na načrt vrisujemo velikosti odraslih dreves in drugih rastlin, lahko načrtujemo videz vrta po letnih časih ali celo določimo, kako bomo vrt postopno dopolnjevali ali praznili. Č ga na začetku namenoma bolj gosto zasadimo zaradi hitrejšega učinka polne zasaditve, bo treba pozneje kakšno rastlino tudi izkopati, da drugim omogočimo uspešno in lepo razrast.

Prihajajoči zimski meseci so velika priložnost

Ko narava počiva, imamo več časa za razmislek in iskanje navdiha. V knjižnici si lahko sposodimo knjige o oblikovanju vrtov ali dodatno literaturo s področja, ki nas najbolj zanima (zelenjavni vrt, vodni motivi, urejanje brežin, skalnjaki, dekoracije na vrtu…), najdemo na spletu. Šele ko pridobimo več informacij o določeni temi, bomo lažje presodili, ali nek vrtni motiv sploh sodi na naš vrt in je skladen z našim življenjskim slogom ali ne. Pogosto imamo namreč napačne predstave o tem, kaj zmoremo in kaj si v resnici želimo, potem pa nas te napake žal veliko stanejo (prevelik zelenjavni vrt, pregosta zasaditev okrasnih rastlin, neupoštevanje talnih in svetlobnih pogojev, številne neestetske začasne rešitve …). Vrt je živ organizem, na njem vladajo določene zakonitosti, ki jih moramo prepoznati in upoštevati, če želimo, da bomo izkoristili vse prednosti našega zelenega raja.

Priložnost za sodelovanje s sosedi

Če kje, je ravno na odprtem prostoru naših vrtov pomembno, da ne mislimo le nase in tak razmislek pričakujemo tudi od svojih sosedov. Zakaj torej ne bi vrtnega prostora načrtovali skupaj? Morda pa je to lahko odlična priložnost za prijetno sobotno popoldne, ki bi bil sicer le še en siv novembrski dan. Pogovarjajte se in skupaj poiščite rešitve v smislu, da vsi udeleženi nekaj pridobite.

Kristina Ravnjak