Naberite si lastna semena
Lahko začutimo njihovo žametno teksturo in skoraj zavohamo prijetne dišave, ki jih oddajajo. Sledi setev, ki pričakovanje le še stopnjuje do te mere, da na koncu skoraj vsako uro preverjamo, ali so semena že vzklila.
Nabiramo povsem zrela semena
Nabiranje semen ni zahtevno opravilo, kljub temu pa moramo paziti na nekatere stvari. Preden semena poberete, se prepričajte, da so povsem zrela.
Semena je vedno najbolje nabrati tik preden se bi sama razširila, saj smo tako lahko povsem prepričani, da so zrela in pripravljena na prihodnjo setev.
Ker pa je težko vnaprej napovedati, kdaj bodo semena dozorela, je najbolje rastline redno pregledovati in sproti nabirati popolnoma zrela semena. Pri določenih rastlinah, kot je denimo trolist (Trillium), boste imeli na voljo le kratko obdobje, ko semena dozorijo in se sprostijo. Če ga boste zamudili, boste morali počakati do naslednjega leta. Če k temu dodamo še dejstvo, da je pri trolistu na prve cvetove včasih potrebno čakati tudi do sedem let, je vsako prihanjeno leto še kako dragoceno.
Različni načini razširjanja semen
Pri nabiranju semen je dobro poznati način, s katerim rastline svoja semena razširjajo. Rastline so razvile številne zanimive načine za razširanje semen – od krilc, v katera se ujame veter; kaveljčkov, s katerimi ulovijo živali za raznos pa do eksplozivnih plodov, ki semena raztrosijo naokrog. Boljše poznavanje načina razširanja vaših rastlin vam bo vsekakor olajšalo nabiranje semen na vašem vrtu. Najenostavnješa so pri tem semena, ki jih ne obdaja veliko struktur (npr. pri komarčku). Navadno so majhna in številna, zato je najlaže, če v vrečko prenesemo kar celotno soplodje. Nasprotno pa so pri nekaterih vrsta semena skrita v plodne glavice in kapsule. Dober primer, ki ga verjetno pozna vsak vrtnar, je glavica maka. Kot že omenjeno imajo nekatera semena nekoliko bolj eksploziven način razširanja. Pri teh vrstah redno pregledujte rastline in poberite vse zrele stroke še preden se razletijo. Položite jih na časopisni papir, ki ga postavite na sončno suho mesto. Sedaj je potrebno še samo počakati, da bodo stroki sprostili vsa semena. Ko se semena sprostijo, odstranite ostanke semenskih kapsul, saj lahko vsebujejo dovolj vlage, da pride do razvoja plesni (npr. pri afriških lilijah in maslenicah).
Nekaj več dela je potrebnega tudi pri rastlinah, ki plodijo z mesnatimi plodovi (npr. brogovite). Pri teh rastlinah naberite plodove, jih namočite v toplo vodo, nato pa jih stisnite preko cedila. Semena še enkrat sperite in nato posušite.
Semena ustrezno shranimo
Semena nekaterih vrst rastlin, kot so teloh, vehrica in trolist, je potrebno posejati takoj in jih ne smete shraniti čez zimo, saj bodo hitro izgubila kaljivost. Pri preostalih vrstah pa lahko semena mirno prezimite in s sejanjem počakate na pomlad.
Semena bodo najbolje preživela zimo, če jih boste shranili na suhem. Najbolje je, če jih pobirate ob suhem vremenu, ko niso prekrita z jutranjo roso ali namočena s poletnim dežjem.
Tako boste pospešili sušenje in zmanjšali možnost nastanka plesni. Nabrana semena dobro posušite na soncu, nato pa shranite na suho mesto. Pomembno je tudi, da semena skladiščite pri nizkih temperaturah, s čimer boste preprečili prezgodnjo kalitev.
Če boste semena shranjevali dalj časa, jih lahko pospravite v plastične posode, ki jih neprodušno zaprete in shranite v hladilnik. V posodo dodajte še vrečke silikagela, ki bo nase vezal zračno vlago in tako poskrbel za suh zrak v posodi.
Zima je pomembna
Nekatera semena potrebujejo nekoliko več prepričevanja, da bodo uspešno kalila.
Številne rastline imajo dodatni mehanizem, ki mu pravimo dormanca in prepreči kalitev v neugodnih razmerah.
Za rastline, ki uspevajo v naših klimatih, je signal za prekinitev dormance daljše obdobje nizkih temperatur (pozimi), ki jih pripravi na to, da ob pomladni otoplitvi vzkalijo. Nabrana semena moramo tako ukaniti, da so preživela zimo na prostem. To najlažje storimo tako, da semena zapremo v plastično vrečko z nekaj vlažnega substrata (npr. mešanico perlita, skorje in peska) in postavimo v hladilnik ali prostor s temperaturo pod 5°C. Odvisno od rastlinske vrste moramo pustimo semena na nizki temperaturi nekaj dni ali pa celo do 20 tednov. Nekatere rastlinske vrste z čvrsto semensko ovojnico (npr. volčji bob) pa bodo precej bolje kalile, če ovojnico nekoliko načnemo. Slednje lahko naredimo s čistim nožem ali brusnim papirjem. Semena nato za 24 ur namočimo v vodo. S predhodno obdelavo bomo olajšali vodi, da bo prodrla v seme in ga namočila, kar bo vzpodbudilo kalitev.
Semena so čudoviti paketi za razmnoževanje rastlin, ki ne potrebujejo naše pomoči. Vseeno pa lahko z nekaj dodatnimi opravili uspešnejše namnožimo naše najljubše rastline in tako dodatno uživamo v cvetočem vrtu.
Matevž Likar