Prikaz sta vodila Roman Mavec, vodja nasada, in dr. Darinka Koron s KIS-a. Seveda je največ zanimanja za rez pečkarjev, kot sta jablana in hruška, a tudi pri rezi breskve je bilo zanimivo. 

Breskev

Breskev zelo intenzivno raste, zato ima precej krajšo življenjsko dobo od drugih sadnih vrst, le okoli 15 let, potem se izčrpa. Rez breskve se razlikuje od rezi preostalih sadnih vrst. Drevo namreč hitro pobegne v višino, zamujeno rez pa težko popravimo, ker speči brsti po dveh letih zakrnijo. Zelo pomembna je torej pravočasna in pravilna vzgojna rez – vzgojiti moramo prvo, spodnjo etažo poganjkov, nosilcev rodnega lesa, na katerih bomo pridelali skoraj polovico vsega pridelka.

Breskev pred rezjo …

Breskev je zelo rodna sadna vrsta, zato jo moramo vsako leto večkrat rezati. Zimsko rez v notranjosti opravimo, ko drevo odcveti, zaradi močne rodnosti mora biti rez zelo temeljita. Tej rezi sledita še ena do dve poletni rezi. V 2. do 3. letu drevo zraste do končne višine 3,5 do 4 metre in končne širine 2 do 2,5 metra.

Spodnji del krošnje (pod prsno višino) režemo nekoliko drugače kot zgornjega (nad prsno višino).

… in breskev po rezi. 

Naslednje leto vse poganjke, ki so to leto rodili, odstranimo tik ob deblu. Tisti, ki so zrasli letos, rodijo drugo leto. Nad višino 1,5 metra vsako leto enako režemo. Pri breskvi se rast postopno seli na obod, tega pa ne želimo.

Asimina

Roman Mavec je povedal, da zadnja leta zelo priljubljena sadna vrsta asimina oblikuje zelo lepo krošnjo, ki je zaradi oblike ni potrebno rezati, kljub tamu pa lahko spomladi nekoliko usmerimo, odvajamo poganjke, s čemer dosežemo večjo zračnost in lepši razvoj plodov.

Asimina

Aktinidija

Sadike aktinidije so večinoma vzgojene na lastnih koreninah, torej niso cepljene kot druge sadne vrste. Kupimo vlončene sadike, ki jih posadimo zgodaj spomladi, ko se tla nekoliko ogrejejo. Izkopljemo dovolj veliko jamo in gnojimo enako kot pri drugih sadnih vrstah. Posajena rastlina začne hitro rasti. Poganjek takoj odrežemo na dva do tri očesa, da se okrepijo korenine. Vzgoja rastline z močnimi koreninami bo bistveno lažja. Ob sadiko zapičimo količek, da odrezanega poganjka ne poškodujemo. Rozga (poganjek) raste hitro, zato jo sproti privezujemo ob količek. Prva tri leta je na izpostavljenih legah sadiko priporočljivo pozimi zaščititi pred mrazom. Če nadzemni del pomrzne, počakajmo, da iz korenine poženejo novi poganjki.

Drugo leto spomladi izberemo najmočnejši poganjek in ga odrežemo na 1,5 do 1,8 metra višine. Poganjek se začne obraščati v spodnjem delu. Če ga ne bi odrezali, bi pognal v višino in se ne bi obraščal.

Rez aktinidije

Aktinidijo režemo v drugi polovici februarja pred brstenjem, če temperature niso pod lediščem. V tem času preprečimo solzenje iz ran. Če režemo pozneje (marec), rastlina iz ran solzi – iztekajo sokovi, kar pa se kmalu ustavi in rana od rezi se izsuši. Februarja je tudi les že dovolj prožen, da ga lahko upogibamo in privezujemo.

Aktinidija razvije rodne brste na lanskoletnih poganjkih, ki izraščajo iz dvoletnega lesa.

V naslednjih letih z rezjo oblikujemo ogrodje ali kordon (osnovni nosilec), iz katerega bodo izraščale stranske rozge. To so mesta rodnosti na razdalji 50 centimetrov in na teh mestih z vsakoletno rezjo spodbujamo rodnost. To naredimo tako, da na teh mestih pustimo en čep in en šparon (poganjek). Če tega ne delamo, ne bo obraščanja in rodnega lesa. Rastlino v letih vzgojne rezi vsako leto povišamo za 1 do 1,5 metra do končne višine oziroma polnega rodnega volumna.

Dr. Darinka Koron je obiskovalcem razložila, kako se reže in na splošno neguje različne vrste jagodičastih rastlin.

Ne spreglejte izvrstnih priročnikov MOJ SADOVNJAK in GOJENJE JAGODIČJA. Polistate in naročite ju lahko s klikom na naslovnici.