Muhe, ki škodujejo zelenjavi
Hladnejši prvi dnevi marca pa so opozorili, da nizke temperature letošnje zime še niso rekle zadnje besede. Mnogi ste v zadnjih dneh februarja in prvih dneh marca posejali grah, bob, posadili še pomladanski česen in šalotko. V zadnjih dneh marca in v aprilu običajno tudi v osrednjem delu Slovenije začenjamo s presajanjem sadik različnih zelenjadnic na prosto.
Kapusova muha
V času presajanja zgodnjih kapusnic na prosto se običajno zbudi tudi kapusova muha (Delia radicum). Podobna je hišni muhi, prezimi pa v stadiju bube plitvo v tleh. V času, ko povprečna temperatura tal doseže od 8 do 9 °C (običajno je to v aprilu in maju in sovpada s časom cvetenja divjega kostanja) se iz bub začnejo izlegati muhe, ki se hranijo z nektarjem. Samice so aktivne v sončnem in toplem vremenu in ob koreninski vrat zelja, cvetače in ohrovta ali v razpoke v tleh blizu stebla kapusnic izležejo jajčeca. Iz jajčec se pri temperaturi 20 °C v 4 do 8 dneh izležejo ličinke (žerke), ki najprej objedajo mlade stranske korenine in se šele po nekaj dneh zavrtajo v glavno korenino. Rastline s poškodovanim koreninskim sistemom počasneje rastejo in si le redko opomorejo. Prizadete rastline venijo, listi postajajo svinčeno sive barve, porumenijo in se posušijo. Tudi če si poškodovane rastline opomorejo, ne oblikujejo čvrstih glav. Poškodovane korenine lahko dodatno oslabi še napad talnih patogenih gliv. Muha ima v našem območju do tri rodove: prvega v času od marca do maja, drugega v juliju oziroma avgustu in tretjega septembra oziroma oktobra. Prvi rod je navadno najbolj škodljiv. Ta škodljivec škodo povzroča predvsem spomladi in pozno poleti, največkrat takoj po presajanju mladih sadik na polje.
Sam let odraslih muh ni neposredno povezan s poškodbami posevka. V času, ko opazimo propadanje rastlin, pa smo običajno že prepozni za ukrepanje, saj lahko le odstranimo in uničimo napadene rastline skupaj z žerkami in tako znižujemo potencial tega škodljivca. Pri pridelavi kapusnic v domačih vrtovih je pomembno, da za obvladovanje tega škodljivca redno globoko zaoravamo ostanke kapusnic in odstranjujemo plevele iz družine križnic. Takoj po presajanju zgodnje posevke prekrijemo z vlakninasto prekrivko ali fino protiinsektno mrežo. Posevki naj ostanejo prekriti ves čas leta kapusove muhe. Če sadite manjše število sadik kapusnic, lahko posamezne rastline pred tem škodljivcem zaščitite s prekrivanjem koreninskega vratu posamezne rastline in tal blizu stebla kapusnic. Za to uporabite filc, časopisni papirj ali kaj podobnega.
Zelenina muha
V preteklih letih ste se mnogi pridelovalci luštreka, zelene, peteršilja in pastinaka srečevali z rjavenjem in sušenjem lističev, nato celih listov in občasno tudi celih rastlin. Ob podrobnejšem pregledu listov s poškodbami lahko med povrhnjicami lista opazimo majhne žerke, ki lahko v nekaj dneh močno poškodujejo velik del listne površine. Že nekaj let se pogosto srečujemo s poškodbami, ki jih na zeleni, luštreku, peteršilju in divje rastočih kobulnicah, kot so pastinak, dežen, navadni gozdni koren, bedrenec povzroča zelenina muha (Euleia heraclei). Odrasli osebki zelenine muhe so aktivni že od marca naprej, letno pa ima muha dva oziroma v južni Evropi tudi tri do štiri rodove. V času leta te muhe lahko v sončnih dneh na zgornji strani listov pogosto opazimo svatbajoče samce te muhe. Samice po parjenju odlagajo jajčeca v liste kobulnic. Iz jajčec se izležejo žerke brez nog in tipične glave, ki se hranijo z notranjostjo listov. Za njimi ostane le povrhnjica. Poškodovani deli listov porjavijo in se posušijo. V primeru močnejšega napada propade večina listov in luštrek, zelena in peteršilj so seveda neuporabni. Tudi ta muha prezimi v stadiju bube v tleh. Let odraslih osebkov te muhe lahko spremljamo z uporabo rumenih lepljivih plošč, ki jih obesimo v bližino posevka kobulnic in hkrati z ulovom znižujemo tudi številčnost tega škodljivca.
Pesna muha
V aprilu in maju se iz bub, ki so prezimile v tleh, izleže tudi pesna muha (Pegomya hyosciami). Ta muha odlaga jajčeca na liste gostiteljskih rastlin (rdeča pesa, špinača, blitva in sorodne divje rastoče rastline) in če je zračna vlaga vsaj 70 % (optimalna je 90 %), se po treh do petih dneh iz odloženih jajčec izležejo žerke (ličinke), ki izgrizejo parenhim lista in oblikuje se mehurjast rov. V notranjosti mehurjastega lista najdemo umazano zelenkaste žerke, dolge od 6 do 8 milimetrov. Omenjena muha največ škode povzroča na območjih, kjer v času začetnega razvoja gostiteljih rastlin nastopi vlažno obdobje. Razvoj žerk običajno traja od 9 do 18 dni, v tem času pa rov naraste tudi na okoli 10 kvadratnih centimetrov. Manjši kot je list blitve, špinače, pese, večja je škoda. Ta škodljivec ima običajno tri rodove letno.
Ker zelenina in pesna muha na leto oblikujeta več rodov, je za zmanjševanje populacije teh škodljivcev zelo pomembno odstranjevanje napadenih listov. Liste odstranimo z rastlin še v času, ko so v listih žerke in napadene dele rastlin seveda uničimo. Zeleno, luštrek, peteršilj ali pa peso, blitvo, špinačo pa je seveda smiselno čim prej prekriti bodisi z vlakninasto prekrivko bodisi s protiinsektno mrežo.
Porova zavrtalka
Ob koncu marca na Primorskem, drugod nekoliko kasneje, običajno prične letati tudi porova zavrtalka (Phytomyza gymnostoma), vsakoletna nadloga v čebulnicah. Let traja približno en mesec, tako lahko v hladnejših letih in območjih muhe najdemo še tudi maja. Ob koncu avgusta in v septembru se pojavi še drugi rod muhe. Na tega nevarnega škodljivca čebulnic nas opozorijo drobne bele pikice, nanizane v vrsto, ki jih opazimo na konicah oziroma običajno na zgornji tretjini listov. Znamenja nastanejo zaradi poškodb, ki jih odrasli osebki zavrtalke na listih povzročijo med dopolnilnim hranjenjem pred odlaganjem jajčec. Samice namreč z ostro leglico predrejo povrhnjico in v nastalo luknjico vdre zrak. Mesta vbodov so zato vidna kot drobne srebrne pike.
Tudi ta škodljivec prezimi v stadiju bube, škodo pa povzročajo ličinke (žerke), ki se zavrtajo v liste rastlin in v njih delajo rove. Na prizadetih rastlinah se listi zvijajo, krotovičijo in polegajo, žerke pa potujejo po notranji strani listov navzdol (proti čebulici). Poškodovani listi so pogosto površinsko razbrazdani in na čebulicah se pogosto pojavijo razpoke. Znamenja na napadenem česnu so pogosto manj izrazita kot na čebuli. Listi običajno od konic navzdol rumenijo in se sušijo. Napadene rastline slabše rastejo in lahko tudi propadejo. Mesta poškodb so pogosto tudi vstopna mesta za različne bakterije ali glive, ki vplivajo na naknadno gnitje čebule in česna. Škoda zaradi gnitja je pogosto še večja kot zaradi napada same porove zavrtalke. Žerke porove zavrtalke nikoli ne poškodujejo srčnih listov.
Posledice napada zmanjšamo ali ublažimo z jesenskim zgodnjim sajenjem ali kasnejšim spomladanskim sajenjem čebulnic. Pred začetkom leta muhe lahko posevke zavarujemo s prekrivanjem s protiinsektnimi mrežami (gosto tkane) ali vlakninastimi prekrivkami, ki muhi preprečijo dostop do rastlin in odlaganje jajčec na rastline. Napadene rastline odstranjujemo in uničimo. Ne puščamo jih na njivi ali kompostiramo, ker s tem omogočamo žuželkam nemoten razvoj in večanje potenciala za naprej.
Iris Škerbot