Ko se dan začne krajšati in popusti vročina, nastopi čas za setev ali sajenje sadik motovilca. Motovilec (Valerianella locusta L.) velja med ljubiteljskimi pridelovalci zelenjave v Sloveniji za tradicionalno jesensko-zimsko solatnico. Njegovi listov so oblikovani v značilnih listnih rozetah, ki so odvisno od sorte lahko bolj ali manj razraščene. Lahko je tudi več rozet združenih v eno večjo in košato rozeto.

Motovilec je zelenjadnica kratkega dne, zato ga pridelujemo v delu leta, ko se dan krajša. Če ga sejemo postopno, imamo pridelek vse do marca prihodnje leto. Je odporen proti nizkim temperam. V rastlinjaku ga lahko režemo tudi do maja prihodnje leto, še posebej, če je pomlad hladna in mračna. Če je sončna in svetla, bo hitro pognal cvetno steblo in zacvetel. Takrat lahko pridemo tudi do njegovega semena.

Čas za setev

Motovilec običajno sejemo od konca avgusta, vso jesen, dokler pozimi tla ne začnejo zmrzovati. Sejemo ga v več ponovitvah, da bomo dalj časa uživali v pridelku. Sejemo ga po spravilu poletnih posevkov, kot so krompir, kapusnice (zgodnejše zelje, brokoli, cvetača), čebulnice (česen, čebula, poletni por), korenovkah in drugih gomoljnicah (korenček, rdeča pesa) ter za vsemi preostalimi zelenjadnicami, ki so do tega časa zaključile z rastjo in smo jih pospravili. Motovilca ni priporočljivo sejati na površine, kjer so predtem rasle druge solatnice, denimo glavnata solata ali berivka. Solatnice niso ugoden predposevek zaradi prenosa različnih bolezni, ki ogrožajo tudi motovilec. V kolobarju motovilca ne sejemo na isto površino prej kot po treh letih premora.

Tip motovilca

Za pridelavo sta v Sloveniji na voljo vsaj dva različna tipa motovilca ter  več sort. Med obema tipoma je nekaj razlik, in sicer so lahko veliki listi in bujne rozete, ki se dobro obraščajo s stranskimi poganjki, to je holandski tip motovilca. Ljubljanski tip ima manjše liste in manj bujne oziroma razraščene rozete. Listi so kompaktnejši, krajši in z manj peclja ter v rozeti precej bolj zbiti. Slovenci tradicionalno raje posegamo po slovenski sorti Žličar ali Ljubljanski motovilec kot po novejših sortah holandskega tipa. Ljubljanskega sejemo poprek, holandskega pa raje v vrste in bolj na redko, da imajo rastline dovolj prostora. Na splošno namenimo motovilcu ob setvi dovolj prostora ne glede na tip ali sorto. V zadnjem času lahko kupimo tudi sadike s koreninsko grudo.

Sadika motovilca

Pred leti smo motovilec samo sejali, večinoma povprek, redkeje v vrste, danes pa vsaj del grede zasadimo s sadikami motovilca. Za sadike se najpogosteje odločimo, ko izpraznimo grede s plodovkami v rastlinjakih ali zaprtih gredah. Če sejemo seme, ga sejemo v vrste. Ko sejemo povprek, običajno sejemo pregosto in motovilec nima dovolj življenjskega prostora, da bi se do popolnosti razvil.

Sadilne razdalje

Motovilec sejemo na medvrstno razdaljo 10, še bolje 15 cm. To še posebej velja za bujnejše sorte holandskega tipa. Ljubljanskega lahko sejemo bolj na gosto. V nobenem primeru ni priporočljivo imeti več kot 600 rastlin na kvadratnem metru. Sodobno vrtnarstvo zato uveljavlja sadike s koreninsko grudo iz gojitvenih plošč. Primerne so za presajanje na stalno mesto v gredo, ko imajo vsaj 4 do 6 listov, in jih običajno posadimo v vrste.

Semenski material

Sejemo lansko kakovostno dobro skladiščeno seme. Izogibamo se setvi letos pridelanega semena. Če starega semena nimate, novega pred sejanjem za nekaj dni zamrznite ali za teden dni shranite v papirnati vrečici v hladilniku. Motovilec dolgo kali, tudi 14 dni ali več. Po setvi na grede je zaradi hitrega in dobrega vznika posejano površino priporočljivo neposredno na tla prekriti z vlakninasto prekrivko – kopreno ali do vznika na primer s časopisnim papirjem, ker tema vzpodbudi hitrejši vznik posejanega semena motovilca, še posebej, ko je dan poleti še daljši. Z jesenjo, ko se dan skrajša, to ni več potrebno. Lahko se zgodi, da bo pozneje posejan motovilec hitreje vzniknil, kot tisti, ki smo ga sejali prej. S prekrivanjem posevka  tudi zadržujemo talno vlago in preprečujemo zbijanje rahlih tal ob močnih nalivih.

Vodilna prezimna solatnica

Motovilec raste že pri temperaturi 4 stopinje in brez posebnih težav prezimi tudi pri temperaturah do -15 stopinj. Prezimitev je odvisna od razvitosti rastline in tudi od sorte. Če smo s setvijo pohiteli v avgustu, konec septembra in v začetku oktobra že  režemo prve liste. S setvijo ali sajenjem v septembru in oktobru pa bomo poskrbeli, da bo motovilec na voljo pozno jeseni in pozimi.

Ko bodo na prostem tla pomrznila ali če bo zapadel sneg, ga bomo nekaj časa težje rezali. Če del posevka zasnujemo v rastlinjaku, pa tudi v takem primeru ne bo težav s pobiranjem. Ker nam spremembe v podnebju vse to omogočajo, je prav, da to izkoristimo sebi v prid.

Motovilec uspeva v obdobju, ko na vrtu ni veliko zelenjave, zato je še toliko bolj pomemben vir vitamina C, železa in magnezija. Magnezij je zelo pomemben predvsem v zimskem obroku in v prehrani starejših ljudi, ki imajo ob zmanjšani telesni aktivnosti pogosto težave z mišičnimi krči.

 Besedilo in fotografije: Igor Škerbot