So odličen nadomestek listov drugih solatnic, ki jih zelo radi uživamo čez vse leto, še posebej v jesensko zimskem času. Motovilec vsebuje mnoge hranilne snovi, veliko vitaminov in mineralov, ki si jih lahko na nezahteven način pridelamo v lastnem vrtu. Majhne rozete motovilca z gladkimi lističi imajo prijeten okus in so bogat vir vitamina C in železa.

Motovilec je zelenjadnica kratkega dneva, ki jo v naših krajih v glavnem začnemo pobirati od sredine septembra ter ob terminskih setvah režemo liste in listne rozete vse do marca prihodnje leto. Poznana je njegova zelo dobra odpornost proti nizkim temperaturam, zato ga lahko brez omejitev sejemo na prosto in tudi v rastlinjak. Če ga posejemo v rastlinjak, so možnosti za daljšo oskrbo še večje. Ko se začne zima poslavljati in se dan spet daljša začne motovilec uhajati v cvet, vendar takrat so na vrtu že druge zelenjadnice za solate.

V avgustu prve setve
Čas za setev nastopi v začetku avgusta, vendar ga pri nas v glavnem sejemo proti koncu tega meseca, v septembru ter vse dokler tla v oktobru ali novembru ne zamrznejo. Priporočam, da v vrtu sejete motovilec v več različnih terminih, da ga boste lahko dalj časa rabili. Ponavadi ga sejemo po spravilu zgodnjih posevkov, kot so zgodnji krompir, zgodnje kapusnice (zelje, kolerabica brokoli, cvetača …), čebulnice (česen, čebula), korenček, rdeča pesa oziroma vse preostale zelenjadnice, ki do časa setve pravočasno zapustijo gredice. Motovilca ni priporočljivo sejati na površine, kjer so pred tem rasle druge solatnice, kot je glavnata solata ali berivka. Solatnice niso ugoden predposevek zaradi možnosti prenosa različnih bolezni, nevarnih tudi za motovilec. V kolobarju motovilca ne sejemo na isto površino prej kot po treh letih.

Sorte motovilca
Posebno pozornost namenimo izbiri sorte, saj so razlike med novejšimi selekcijami sort vedno večje. Poznamo sorte, ki so sposobne narediti velike liste in bujne rozete z obilico stranskih poganjkov v njej, ali sorte, kjer je rozeta enostavna in brez posebno poudarjenih sposobnosti tvoriti zelo bujne listne rozete. Motovilec holandskega tipa je sposoben oblikovati velike liste in bujno olistane rozete, zato ga sejemo redkeje. Še posebej pozorno sejemo, če ga posejemo povprek na gredo ali v vrstice, kjer moramo biti že pri setvi pozorni na to, da bo imel na voljo dovolj prostora za rast in razvoj. Za sorte motovilca v tipu ljubljanskega velja, da ne oblikujejo bujnih in tako močno razraščenih listnih rozet, predvsem pa so listi bolj kompaktni in zbiti. Zato Slovenci tradicionalno posegamo po slovenski sorti žličar ali ljubljanski motovilec, kot pa po novejših sortah holandskega tipa.

Zasnujmo posevek iz vzgojenih sadik
Motovilec v vrtovih ponavadi sejemo neposredno na gredo. Lahko ga sejemo v vrste ali na povprek. Zaradi izkoristka prostora ga najpogosteje sejemo povprek in pri takšnem načinu pogosto v želji optimalnega izkoriščanja prostora na gredah naredimo napako, ko sejemo pregosto in rastlinam ne omogočimo dovolj življenjskega prostora za svojo rast in oblikovanje kakovostnih listnih rozet in listov.
Osnovna zahteva motovilca je dovolj življenjskega prostora, kar pomeni, da mu moramo zagotoviti vsaj 10 ali še bolje 15 cm v medvrstnem prostoru, še posebej ob setvi bujnejših in močno olistanih sort holandskega tipa. Motovilec ljubljanskega tipa lahko sejemo gosteje. V sodobnem vrtnarstvu se zelo uveljavlja tudi vzgoja sadik motovilca v gojitvenih ploščah, kjer pridelamo sadike s koreninsko grudo. Te so potem primerne za presajanje na stalno mesto v gredo, ko imajo vsaj 4 do 6 listov in jih običajno posadimo v vrste.

Boljše je starejše kot novo
Za setev motovilca raje uporabimo lansko kakovostno in dobro skladiščeno seme. Izogibajte se uporabi svežega letošnjega semena, to je tistega, ki ste ga pridelali v tisti sezoni, ko bi ga v poletju oziroma jeseni želeli že sejati. Če starega semena nimate več, priporočam, da ga za nekaj dni zamrznete ali za teden dni shranite v papirnati vrečki v hladilniku. Velja tudi vedeti, da seme kali tudi 14 dni in več. Po setvi na grede je zaradi hitrega in dobrega vznika posejano površino priporočljivo neposredno na tla prekriti z vlakninasto prekrivko – kopreno ali do vznika na primer s časopisnim papirjem, ker v dolgih poletnih dneh tema vzpodbudi vznik posejanega semena. Sicer pa prekrivke tudi zadržujejo talne vlage in tako preprečijo izsušitev posejanih semen motovilca ter preprečujejo zbijanje rahlih tal ob močnejših poletnih nalivih.

Konkurenca plevelov je velika
Ko posejemo motovilec, moramo biti posebej pozorni tudi na plevele. Ti so glavna ovira za rast in razvoj motovilca. Zato se mnogi pridelovalci raje odločajo za setev motovilca v vrste ali zasnovo posevka s pomočjo vzgojenih sadik s koreninsko grudo, ker je v medvrstnem prostoru zatiranje plevelov bolj preprosto. Motovilec je sicer nezahtevna zelenjadnica, ne potrebuje posebnega dodatnega gnojenja, namakamo pa ga le takoj po setvi, da mu omogočimo hiter vznik in dobro začetno rast, sicer pa smo pozorni, da se tla v posevku ne izsušijo preveč tudi jeseni, saj je lahko premalo talne vlage vzrok za zaostalo in počasno rast rastlin, ki imajo zelo plitev koreninski sistem.

Solatnica, ki naj ne manjka
Motovilec dobro prezimi. Ne potrebuje veliko toplote, saj ni toplotno zahtevna rastlina, zato ga lahko gojimo na prostem, tudi v topli gredi ali rastlinjaku. Motovilec raste tudi pri temperaturi 4 oC. Brez posebnih težav prezimi tudi pri temperaturah do -15 oC. Prezimitev je odvisna od razvitosti rastline in tudi od sorte motovilca.
Če s setvijo pohitimo v avgustu, bomo prve rozete listov motovilca rezali že v poznem septembru, sicer ustrezno kasneje jeseni oziroma do močnejših pomrznitev tal ali do prvega snega, ko nam bo na prostem snežna odeja fizično preprečila možnost spravila oziroma nabiranja motovilca.
Naj motovilec kot odlična jesensko zimska solatnica ne manjka na nobenem slovenskem vrtu. Ker se Slovenci med drugim ponašamo tudi z dvema avtohtonima sortama – ljubljanski in žličar, ga sejmo še naprej in predlagam vam, da poskusite z vzgojo sadik s koreninsko grudo in presajanjem vzgojenih sadik še v oktobru, posebej ugodno in primerno za v rastlinjak ali toplo gredo. Igor Škerbot