Brinove jagode so zreli jagodasti plodovi, ki so veliki do 8 mm in dozorevajo do dve leti.
Sveže jagode so modre, posušene pa temno rjave do črno rjave in imajo tri jajčasta semena. Brinove jagode imajo dišeč vonj po balzamu in aromatičen, grenko sladek smolast okus. Eterično olje rastline vsebuje predvsem terpene, jagode pa tudi grenčino, juniperin, čreslovino, smolo in do 30 % sladkorja. Domovina brina je Evropa, severna Azija in Severna Amerika in je najbolj razširjena vrsta med olesenelimi rastlinami. Znanih je več vrst in podvrst brina, najbolj pogosta sta navadni in alpski brin; nekatere vrste so strupene, druge gojijo kot okrasno rastlino.

Uporaba v prehrani
Z brinovimi jagodami začinjamo meso divjačine, jedi iz kislega zelja, ribje juhe in marinade. Mlete ali cele brinove jagode dodajajo začimbnim mešanicam. Največ brina uporablja industrija žganih pijač, njegove storži tudi za aromatizacijo gina. Beseda gin izvira iz francoske besede genièvre za brinovo jagodo. Z izvlečkom brinovih jagod aromatizirajo slovaško narodno alkoholno pijačo borovička, na Finskem pa je brin sestavina pri pridelavi tradicionalnega finskega piva sahti.

Zdravilno delovanje
»Jej divji janež in brin in smrt bo šla mim’«, se glasi ljudski pregovor. V ljudskem zdravilstvu na Slovenskem so uporabljali vse dele rastline. Brinove jagode so uživali sveže, posušene, zmečkane, namočene v žganju ali olju. S pripravki so zdravili astmo, migreno, revmo, žolč, jetra, želodec. Žvečenje jagod je bilo najboljše zdravilo proti vsem okužbam, v žganju namočene jagode pa odlično domače zdravilo proti driski. Zelene zmečkane jagode so polagali na čelo pri glavobolu ali so jih kuhali na masti in mazilo uporabljali pri srbečici, lišajih, oteklinah in čirih. Dim brinovih jagod in vršičkov so vdihovali pri zobobolu in boleznih dihal. Blagodejne učinke brina so uporabljali tudi v živinozdravstvu zoper gliste, garje in uši. Strupeni brin (J. sabina) so ženske nekoč uživale za preprečitev nosečnosti. Zunanje se eterično olje brina uporablja pri masažah proti revmatizmu, artritisu in pri bolečinah v sklepih in mišicah.

Iz kulturnega izročila
Ljudsko verovanje je brin povezalo s številnimi vraževernimi in mitološkimi predstavami. Germani so uporabljali brin pri žrtvovanjih in sežiganju mrtvih. Po njihovem verovanju je tistega, ki je iz predrznosti posekal brinov grm, čakala nesreča. Na Bavarskem so uporabljali mešala iz brinovega lesa za stepanje masla, saj naj bi brin po ljudskem verovanju preganjal čarovnice. Kdor si je zataknil brinovo vejico za klobuk, je bil varen pred ranami, šibe iz brina pa so pomagale najti ukradeno blago. Na Slovenskem so brin kadili za odišavljanje oblek in prostorov in za preganjanje zlih duhov. Obredno kajenje so opravljali tudi za blagoslov doma na posebne dni v letu ali pred začetkom poljskih del kot prošnjo za božjo naklonjenost, srečo in dober pridelek.

Besedilo: Vlasta Mlakar