Verjetno nihče od nas še nikoli ni našel modrega diamanta, smo pa vsi že videli, nabrali in se do sitega najedli gozdnih borovnic oziroma črnic, kot jih ponekod imenujejo.

Nekoč so osnovnošolski otroci in gospodinje nabirali borovnice ter jih nato prodajali v kmetijske zadruge, ki so jih odkupovale. Na tak način so zaslužili za šolske zvezke, nove čevlje ali si na tak način finančno opomogli. Mnogo je zapisov o tem, kako so včasih trgovali z gozdnimi borovnicami. Ponekod so gozdna pobočja, kjer so rasle borovnice vsakih nekaj let pokosili, s tem so grmičke pomladili in na njih obirali debelejše plodove. Zaradi množičnega nabiranja borovnic pred drugo svetovno vojno so posamezniki morali pridobiti dovoljenje gozdne uprave za nabiranje v državnih gozdovih. Zanimivo je, kako so si ljudje pripravili domača orodja za nabiranje borovnic ter tudi posode za nabiranje, imenovali so jih »nabiralčki«. Otroci so si iz štirih kostanjevih listov, povezanih z borovimi iglicami, spletli »škrnicelj«, ki je držal četrt litra. In ko so bili prsti vse črni od borovnic ter se črne barve nikakor niso morali znebiti, so si pomagali z vžigalicami, ki so imele včasih žveplene glavice. Če si prižgal vžigalico in držal roko nad plamenom, je črnina takoj izginila.

Pri nas skoraj povsod

Borovnice (Vaccinium myrtillus L.), ki jih imenujemo tudi evropske borovnice, so pomembne samonikle rastline naših gozdov. Sodijo v družino vresovk, z borovnicami pa so poseljeni svetli gozdovi severne Evrope, Azije, najdemo jih na Grenlandiji in v Severni Ameriki. Pri nas rastejo skoraj povsod, le da so plodovi na ugodnejših rastiščih debelejši in imajo značilen siv poprh. Najbolje uspevajo v vlažnih iglastih gozdovih in zakisanih listnatih gozdovih, povsod, kjer tla niso apnenčasta in so dobro osončena.

Borovnica zraste v manjši, do pol metra visok polgrm z zelenimi vejicami, ki se spomladi olistajo z nežnimi svetlo zelenimi lističi. Listi so manjši, jajčaste oblike, cvetovi so manj opazni, zelenkasto do rdečkasto obarvani, drobni, veliki le nekaj milimetrov. Cveti od aprila do avgusta, odvisno od nadmorske višine, konec junija pa nas na niže ležečih predelih že razveselijo prvi zreli plodovi. Borovnice imajo temno rdeče meso ter trda drobna semena, velike so od 5 do 10 mm.

Cenjeni beli mutanti

V naših gozdovih najdemo različne borovnice. Tiste, ki uspevajo na sončnih humusnih rastiščih, imajo velike sladke plodove s sivim poprhom. Te so bile od nekdaj najbolj cenjene. V senčnih legah rastejo grmički, ki obrodijo drobne črne svetlikajoče se plodove, ti veljajo za manj kakovostne. Včasih so rekli, da je te opazila kača in jih niso nabirali. V naših gozdovih rastejo tudi mutanti modre gozdne borovnice, ki imajo to zanimivo lastnost, da so bele barve. Ti grmi so izredno redki in so že od nekdaj veljali za nekaj posebnega, zato so bili tudi izredno cenjeni. Bodite pozorni, ko se sprehajate po naših gozdovih, ker so plodovi svetlo zeleno belkaste barve, boste morda pomislili, da še niso dozoreli ali pa jih niti ne boste opazili. Do nedavno nazaj so tako imenovane albino borovnice našli le v posameznih gozdovih na Finskem. V primerjavi s klasično modro gozdno borovnico so bele borovnice izrazito slajšega okusa, plodovi pa so malo manjši. Že res, da so bele slajše, imajo pa modre borovnice zato več tako imenovanih rastlinskih sekundarnih metabolitov. To so na primer modra barvila iz skupine antocianinov, flavonoli, flavanoli in hidroksicimetne kisline, ki skupaj z vitamini krepijo na naš imunski sistem. Vsebujejo veliko železa, kalija in kalcija ter drugih pomembnih mineralnih snovi. Med vitamini prevladujejo vitamini B-kompleksa, vitamin C, A in E. Dobro je vedeti, da vsebnost vitaminov po obiranju počasi pada, zato priporočam, da borovnice, bele ali modre uživate kar se da sveže. Najbolje, da se na malico odpravite kar do bližnjega gozda, na tak način boste poskrbeli za fizično kondicijo, okrepili imunski sistem, ob prijetni družbi pa poskrbeli tudi za svoje duševno zdravje.

Nabiranje po pameti

Ko se jih do sitega najemo, jih še malo naberimo. Žal se zadnja leta vse pogosteje opaža nekulturno nabiranje večjih količin gozdnih borovnic za prodajo. Gneča predvsem v pokljuških in pohorskih gozdovih je pretekla leta pustila za seboj pravo opustošenje zaradi grobega obiranja z grabljicami. Na tak način iz grmičkov osmukamo ne le modre borovnice ampak tudi tiste nedozorele z listjem vred in poškodujemo rastline.

Neprecenljiva vrednost rastline

Borovnice v hladilniku nekaj dni ohranijo svežino, za ozimnico pa predlagam, da jih zmrznemo ali posušimo. Z zamrzovanjem bomo ohranili večino zdravju koristnih snovi. Iz njih lahko pripravimo tudi marmelado, kompot in sirup. Če nam jih slučajno kakšna pest ostane ali so letošnje leto res bogato obrodile, jih posladkajmo, prestavimo na sonce in tako pripravimo osnovo za borovničev liker. Odlično se obnesejo v osvežilnih sadnih napitkih, sladicah, v palačinkah, iz njih pripravimo sladoled in razna peciva. Zaradi kiselkastega okusa se borovničeva omaka odlično poda k govedini, divjačini in jagnjetini.

Že naše babice so poznale številne zdravilne lastnosti borovnic. Borovnice zdravijo vnetna stanja ter večajo splošno odpornost organizma. Prav tako povečajo prekrvavitev očesne mrežnice, zato je znano, da uživanje borovnic izboljša ostrino vida. Iz literature lahko razberemo, da so v času med drugo svetovno vojno vojaški piloti uživali pripravke iz borovnic, saj naj bi le ti imeli pozitivne učinke na ostrino vida, izboljšali nočni vid in sposobnost prilagajanja na spremembe svetlobe.

A nikar ne pretiravajmo z borovnicami, saj tudi tukaj velja, da je meja med zdravilnostjo in strupenostjo zelo tanka. Ob prebavnih motnjah oziroma driski, se priporoča pitje čaja iz posušenih borovnic. Pripravek pripravimo tako, da 1 do 2 žlički posušenih plodov prelijemo s hladno vodo in kuhamo približno 10 minut. Vroče precedimo in spijemo do petkrat dnevno. Pazimo, da se borovnic sploh otroci ne najedo preveč, saj lahko povzročijo težave z zaprtjem.

Kaj pa borovničevi listi? V preteklosti so z čajem iz borovničevih listov zdravili sladkorno bolezen, saj vplivajo na koncentracijo glukoze v krvi. Danes zasledimo, da farmacevti odsvetujejo dolgotrajno uživanje listov zaradi učinkovine hidrokinon, ki lahko pri dolgotrajnem uživanju poškoduje jetra. 

Čeprav je cena borovnic bistveno nižja od dragocenih modrih safirjev, je njihova vrednost za nas in naše zdravje neprecenljiva. In pozimi, ko se naveličani sivine odpravimo na sprehod v gozd, naberimo zelene vejice borovnic ter jih prinesimo na toplo. V vodi bodo hitro ozelenele in če boste natančno pogledali, boste lahko opazili tudi drobne cvetove, ki bodo priklicali pomlad.

Nika Cvelbar Weber