Miši so uspešna skupina glodavcev, ki je v prehrani omejena na mehkejše in hranljive dele rastlin (semena, plodovi), številne vrste pa so tudi vsejede. Med vsemi mišmi so najslabšem glasu podgane, njihova bližnja sorodnica je hišna miš. V naravnem okolju Slovenije so najpogostejše vrste iz rodu belonogih miši, ki so skoraj izključno nočne živali. Zaradi njihove ješčnosti in možnosti prenosa različnih bolezni v naših vrtovih niso najbolj zaželeni obiskovalci. V boju z mišmi so dobrodošli ”delovni” obiski domačih mačk, ujed in podobno. Dobrodošla je tudi postavitev različnih mišolovk.

Na vrtovih, kjer miši povzročajo preglavice, bomo morali biti jeseni še posebej pozorni, da bomo pred zimo iz vrtov umaknili rastline, ki bi v zimskem času lahko služile za hrano tem neljubim obiskovalcem.

V času spravila pridelkov v kleti bomo morali mišim z različnimi preprekami in doslednim zapiranjem vrat in drugih odprtin preprečiti dostop do teh prostorov.

Mišje sledi od zime

Pri preganjanju miši bodimo pozorni na rovke (družina Soricidae), pogosto očem vrtnarja nevidne pomočnike. Rovke so majhni, mišim podobni žužkojedi, ki so zaradi hitrega metabolizma v nenehnem iskanju hrane – žuželk in njihovih ličink. Rovke so dobrodošle na vrtovih vse leto, saj tudi pozimi ne mirujejo in pomembno uravnavajo število žuželk.

Z otoplitvijo pridejo uši

Prave listne uši so gospodarsko pomembna skupina rastlinskih škodljivcev, ki naseljujejo skoraj vse gojene rastline. Listne uši povzročajo neposredno škodo med hranjenjem na rastlinah. Prehranjujejo se tako, da z bodalom predrejo povrhnjico lista in s sesalom, zabodenim v tkivo floema, črpajo hranilne snovi. Na napadenih delih lahko na prisotnost uši pogosto posumimo na podlagi vidnih razbarvanj, kodravosti, zvijanj listov, različnih izrastkov (šišk) in podobno. Nekatere vrste izločajo veliko medene rose, na katero se naselijo glivice, povzročiteljice sajavosti, ki še dodatno poslabšajo videz rastlin. Še pomembnejša kot neposredna je posredna škoda, ki jo uši na rastlinah povzročajo s prenašanjem rastlinskih virusov.

Zatiranje listnih uši

V vrtovih  skušamo uši obvladovati predvsem z nekemičnimi ukrepi.  Pri tem zelo pomembno vlogo igra ohranjanje in privabljanje koristnih organizmov, ki populacijo  uši vzdržujejo pod pragom gospodarske škode bodisi s plenjenjem (na primer razne polonice, ličinke muhe trepetavke,  tenčičarice, plenilske hržice in podobno) ali parazitiranjem uši (na primer različne osice najezdnice). V obilju uši boste v letošnjem letu mnogi v vrtovih opažali več polonic, tenčičaric … V letih z ugodnimi vremenskimi razmerami za razvoj uši se žal ne moremo izogniti uporabi v ta namen registriranih insekticidov.  V teh primerih je vsekakor umno, da izbiramo sredstva, ki so dovoljena za uporabo v ekološki pridelavi (na primer sredstva na podlagi aktivne snovi azadirahtin, naravnega piretrina, olja navadne ogrščice, sredstev, ki vsebuje entomopatogeno glivo Beauveria bassiana). Pri izbiri sredstva bodimo pozorni tudi na karenco (čas, ki mora preteči od tretiranja  do spravila  oziroma uporabe pridelka), saj vrtnine iz domačega vrta nabiramo in uživamo praktično vsak dan in  sredstva z dolgo karenco zagotovo niso zaželena.

 Pridelovalna sezona se je šele dobro pričela in upajmo na ugodne razmere v prihodnjih tednih ter dober pridelek. Za dober rezultat pa je vsekakor pomembno redno spremljanje zdravstvenega stanja posevkov, saj bomo le tako lahko pravočasno zaznali morebitne težave v posevku in pravočasno ter ustrezno ukrepali.

Iris Škerbot