Zelo priljubljena sredozemska rastlina, ki jo lahko gojimo v posodah ali pa tudi na prostem, je sivka. Našemu vrtu daje navdih Sredozemlja, za gojenje na prostem pa moramo izbrati prave sorte. Proti mrazu je najodpornejša ozkolistna sivka.

Sivka ni prava trajnica, ampak polgrm. Z leti starejši poganjki olesenijo. Kljub temu lahko grmičke posadimo na vrtno gredo med preostale trajnice, a jo moramo pravilno rezati, da ostane nizka in cvetoča.

Pregrade med gredami

Sivke rastejo na prostem na otokih v Atlantiku, v Sredozemlju, sicer pa vse od Somalije do Indije. Cvetna vretenca klasastega socvetja so sestavljena iz dveh do desetih cvetov večinoma modre, vijolične, rdeče, redkeje bele barve. Sivke uvrščamo v veliko družino ustnatic (Lamiaceae) z zelo zanimivo zgradbo cvetja. Če pogledamo cvet od blizu, ugotovimo, da je zelo lep in eleganten. Listi so ozki, podobni rožmarinu, zlasti mladi polsteno sivkasti in zelo aromatični. Že zaradi svežega in pomirjujočega vonja sivka ne bi smela manjkati na nobenem vrtu. Primerna je predvsem za skalnjake, suhozide, obrobke, nizke žive meje med gredami pa tudi za prekrivanje tal, zlasti pod vrtnicami.

V Primorju jo največkrat srečamo posamično ali v manjših skupinah, kjer njena nevsiljiva barvitost tako listja kot cvetja skrbi za prijetne spremembe v večinoma trajno zelenem okolju. Sivka se dobro poda celo v zeliščni in zelenjavni vrt.

Revna tla in sonce

Zelo dobro se počuti v revnih, odcednih, peščenih tleh na soncu. Ne prenaša težkih in mokrih tal. Zlasti pozimi lahko v taki zemlji propade. Če so vrtna tla težka in pogosto mokra, pred sajenjem sivke naredimo v tleh drenažo. Izkopljemo večjo jamo, na dno nasujemo pesek in večje kamenje. Pripravimo mešanico komposta, vrte zemlje, drobnega kamenja in grobega peska. V takih razmerah se sivka dobro prilagodi in lepo uspeva. Pomembno je tudi, da je ne gnojimo preveč.

Obrobke in in nizke žive meje iz sivke brez škode lahko režemo s škarjami za živo mejo. Pomembno je tudi vedeti, kdaj in koliko jo smemo obrezati. Če sivko obrežemo tako temeljito kot na primer kalino (Ligustrum) ali tiso (Taxus) in to še kadarkoli utegnemo, potem je pri njej ljubezni hitro konec. Tudi kakršnegakoli temeljitega pomlajevanja ne mara. Že ena takšna nepravilna rez jo lahko uniči. Če pa je ne obrezujemo, zlasti v Primorju hitro zraste v kuštrav grm, ki hitro izgubi lepotno vrednost.

Obrezovanje na Primorskem

Primorci že od nekdaj vedo, da je treba sivko previdno, ne preveč v živo obrezati takrat, ko cveti. Cvetje še danes povežejo v šopke in z njimi odišavijo prostore in preganjajo molje. Tisti, ki sivko pridelujejo v komercialne namene, pa tako morajo pravočasno porezati cvetje in ga oddati v predelavo. Če sivko v cvetju obrežemo tudi nekoliko bolj v živo, še do jeseni požene številne nove poganjke s polstenim sivim listjem, ki v naslednjem letu ozelenijo in se podaljšajo v cvetna stebla. Z obrezovanjem moramo začeti že pri mladih rastlinah, da bodo ostale nizke rasti in nas razveseljevale z značilno modrikastimi cvetovi.

Obrezovanje v celinskem delu

V celinski Sloveniji obrezovanje ni tako zelo pomembno. Tukaj namreč rastejo posebne, za te klimatske razmere prilagojene sorte, pri katerih pogrešamo polsteno dlakavost in tudi cvetijo bolj skromno kot tiste v Primorju. Tudi te uspešno obrezujemo poleti (julija), da se do jeseni še lahko obrastejo. Samo kadar močno pozebejo, jih obrežemo tudi spomladi. Pomembno je, da spomladi ne zarežemo v star les, saj se ne bo obrasla.

Razmnoževanje s potaknjenci in grebeničenjem

Junija lahko rastlino preprosto razmnožimo s potaknjenci. Izberemo necvetoč letošnji poganjek in ga odščipnemo. Z ozkim nožem skrajšamo poganjek na mestu, ki ni olesenel, ampak je že mehak, tik pod parom listov. Potaknjenec naj bo dolg šest do osem centimetrov. Na spodnji polovici potaknjenca porežemo vse listke. Ne smemo jih potrgati, ker bi naredili ranice, skozi katere bi v potaknjence prišla gniloba. Lonček napolnimo z mešanico ostrega peska in dobro preperelega komposta v razmerju 2:1. Lahko tudi kupimo prst za potaknjence. Po obodu razporedimo pet do šest potaknjencev in jih potaknemo v zemljo do polovice, tako da je del brez listov v zemlji, olistan del pa nad njo. Lonček postavimo na mesto, ki ni na neposrednem soncu. Ko se potaknjenci ukoreninijo, jih razsadimo v druge lončke. Čez zimo jih gojimo v hladnem, a zavetnem prostoru, spomladi pa jih posadimo na gredico. V celinski Sloveniji razmnožujemo aprila, maja in avgusta, na Primorskem pa jeseni. Pri sivki so enoletni poganjki kratki in jih ne moremo tako globoko potakniti v zemljo. Sivko lahko razmnožujemo tudi z grebeničenjem. Za to so primerne samo zelo mlade rastline. Starejše, v grm razrasle rastline, imajo zelo krhke poganjke, ki se pri upogibanju rade zalomijo. Najbolje naredimo, če mlado rastlino posadimo tako globoko, da se zakoreninijo vsi njen stranski poganjki, jeseni pa jo izkopljemo, razdelimo in vsak ukoreninjen vršiček posadimo ločeno.

Uporabna rastlina

Sivka ni pomembna zgolj kot okrasna rastlina, cenijo jo tudi v farmakologiji in kozmetični industriji. Sivko na veliko pridelujejo v južni Franciji, zlasti v bližini kozmetične industrije v mestu Grass. Kdor je videl prostrana cvetoča sivkina polja, jih zlepa ne pozabi. Na Hrvaškem sivko kot poljedelsko rastlino že od nekdaj pridelujejo na otoku Hvar in v Dalmaciji. V kraju Jelsa na Hvaru je bila do druge svetovne vojne majhna destilerija za predelavo ter aromatične rastline. Danes jo pridelujemo in predelujemo tudi v Sloveniji, predvsem na Krasu, v Podravju in na Štajerskem. Gojijo pravo sivko (Lavandula angustifolia) in hvarsko budrovko ali lavandin (Lavandula intermedia).

Prava sivka in lavandin

Prave sivke (L. angustifolia) ne smemo zamenjati z lavandinom (L. intermedia). Lavandin je križanec med ozkolistno ali pravo sivko in širokolistno sivko (L. latifolia). Ima večji donos eteričnega olja in drugačne terapevtske lastnosti. V Sloveniji in na Hrvaškem večinoma gojijo lavandin. Lavandin je bolj razširjen kot sivka, ker pri tej rastlini za 1 liter eteričnega olja potrebujemo le okoli 50 kg rastlinskega materiala, medtem ko je za isto količino eteričnega olja pri pravi sivki potrebnih kar 130 in še več kilogramov rastlin.