Tople primorske in mediteranske kraje vedno povezujemo s poletjem in počitnicami. Ljubitelji lepih rastlin pa tudi z eksotičnimi lepoticami, kot so sivka, rožmarin, oleander, bugenvileja in druge.

V zadnjih desetletjih so postala poletja pri nas v notranjosti države zelo vroča in suha, zime pa tudi ne pokažejo več tako ostrih rogov, kot jih je v času naše mladosti.

Tako veliko mediteranskih rastlin prezimi zunaj in jih ni več potrebno gojiti v posodah in skrbeti za ustrezen prostor za prezimovanje. Torej si z nekaj domišljije, znanja o rastlinah in nekaj prilagoditev lahko ustvarimo mediteranski vrt doma.

Vrt v mediteranskem slogu

Mediteranski vrt odraža sproščen življenjski slog na prostem, ki ga poznajo v Franciji, Španiji, Italiji, Grčiji in Maroku, kjer so pogosti obedovanja na prostem, sproščene sieste in druženja z družino in s prijatelji. Vrta ne občudujemo le z očmi, ampak ga občutimo tudi z vonjem, s sluhom (omamen vonj jasmina, pomirjujoč šum vode ali živahne barve pobarvanih zidov, eksotičnih tkanin in dekorativnih ploščic). Slog je rustikalen in sproščen, izžareva brezčasnost in se zliva z naravnim okoljem.

Mediteranski vrtovi so zasnovani tako, da se prilagodijo vročemu podnebju. Značilni so senčni kotički za pobeg pred poletno pripeko, vodni elementi, zunanji prostori za posedanje. Rastline so odporne proti suši, travo, ki rabi veliko vode, nadomešča pesek ali gramoz ali kakršno koli drugačno tlakovanje.

Rastline za mediteransko podnebje

Mediteranske rastline prenesejo dolga obdobja brez vode poleti in potrebujejo dobro drenažo, da se izognejo gnitju korenin pozimi. Poleg pravih sredozemskih rastlin v to skupino štejemo tudi tiste iz krajev s podobnim podnebjem, kot so Kalifornija, Južna Afrika in Avstralija.

Ustvarimo mediteranski vrt

1. Izberite in ocenite lokacijo
Večina mediteranskih rastlin potrebuje sonce in dobro odcedna tla.

2. Zbirajte zamisli
Uporabite spletne vire, obiščite lokalne vrtove z rastlinami, odpornimi na sušo.

3. Naredite načrt
Narišite grob osnutek in po potrebi poiščite strokovnjaka.

4. Upoštevajte razmerja in slog
Prilagodite elemente glede na velikost vašega vrta in arhitekturni slog hiše.

Značilnosti mediteranskega vrta

• Senca: pergole, nadstreški, drevesa
• Voda: vodnjaki, fontane, bazeni
• Življenje na prostem: kotički za sedenje, obedovanje
• Lonci in posode: iz terakote, velike glinene posode
• Kamen in gramoz: naravni materiali, mozaiki
• Ploščice: živahno obarvane in vzorčaste
• Vonj: rastline kot sivka, jasmin, rožmarin
• Barva: kobaltno modra, terakota, sončno rumena – uporabljene poudarjeno

Oblikovanje z rastlinami

Rastline morajo biti:

• odporne proti suši,
• zanimivi listi (srebrni toni),
• vzpenjavke (bougainvillea, jasmin),
• strižene žive meje in topiariji (šimšir, oleander),
• sredozemska drevesa (oljke, ciprese),
• debelolistnice (agave, sedumi)
• citrusi,
• okrasne trave,
• prekrovne rastline namesto trate

Vzdrževanje mediteranskega vrta

Svetloba: Večina sredozemskih rastlin ima rada polno sonce, zato naj bo vrt za sredozemske rastline na soncu s šest do osem ur neposrednega sonca.

Tla: Sredozemska tla so običajno peščena ali skalnata. Po potrebi izboljšajte drenažo z gramozom, peskom ali perliti. Ne dodajajte preveč organske snovi, kot so kompost ali gnoj, saj večina rastlin raje raste v revnejših. Glinenasta ali slabo odcedna tla lahko povzročijo gnitje korenin. Po potrebi uredite visoke grede ali skalnjake za boljšo drenažo. Okoli koreninske osnove rastlin nasujte prodnato zastirko, da ohladite korenine, preprečite rast plevela in ohranite vlago. Za lonce uporabite kakovostno substratno mešanico.

Zalivanje: Nove rastline redno zalivajte prvo rastno sezono, dokler se korenine ne utrdijo. Nato zalivajte zmerno glede na količino naravnih padavin in temperaturo zraka. Lončnice preverjajte vsak drugi dan in zalijte, ko se zgornjih 2 do 5 cm zemlje izsuši. Kaktusi, debelolistnice ne marajo veliko vode.

Obrezovanje. Rastline režite, obrezujte ali odstranjujte odcvetele dele glede na posamezne potrebe. Sivko in rožmarin obrežite po cvetenju, da preprečite pretirano olesenitev.

Pelin  (Artemisia spp.)

• Izpostavljenost: Polno sonce
• Navada rasti: Pokončna in razpršena
• Višina/širina: 30 cm do 1,8 m visoko, 30 cm do 3,6 m široko
• Čas cvetenja: Poletje do jesen
  Opis: Pelin ima fine, aromatične listih v srebrnih, belih ali sivih odtenkih. Grmičasta trajnica se uporablja kot ozadje v gredicah in loncih ter dobro dopolnjuje druge proti suši odporne rastline. Prenese vročino, sušo in revna tla.

Agava (Agave spp.)

• Izpostavljenost: Polno sonce
• Navada rasti: Pokončna, v skupkih
• Višina/širina: 30 cm do 3 m visoko in široko; cvetni stebli lahko dosežejo 9 m
• Čas cvetenja: Cveti enkrat v življenju, nato odmre.
  Opis: Zimzelena sukulenta z mesnatimi bodičastimi listi v zelenih, modrih ali srebrno sivih odtenkih, pogosto z rumeno ali belo obrobo. Idealna je za poudarek v vrtu ali kot osrednja točka v posodi.

Modra bilnica (Festuca glauca)

• Izpostavljenost: Polno sonce
• Navada rasti: Nizka, v šopih
• Višina/širina: 15–30 cm visoko, 15–45 cm široko
• Čas cvetenja: Poletje
  Opis: Modrikasto srebrni listi so dopolnjeni z zlato rumenimi cvetovi poleti. Ta pritlikava okrasna trava dodaja fino teksturo in se lepo kombinira z rastlinami, kot so žajbelj, rman in santolina. Uporabna je v gredicah, posodah in manjših prostorih.

Bouganvileja (Bougainvillea spp.)

• Izpostavljenost: Polno sonce
• Navada rasti: Vzpenjava, razpršena
• Višina/širina: 6 do 9 m visoko, 2,5 do 3 m široko
• Čas cvetenja: Poletje v hladnejših regijah; skoraj celo leto v toplih
  Opis:
  Bougainvillea je simbol mediteranskega vrta. Proizvaja cvetove v živih barvah – rožnata, rdeča, vijolična, oranžna, bela. Uporablja se kot prekrivka za pergolo, vzpenjavka na zidu, kot pokrovna rastlina ali v posodah. V hladnem podnebju jo prezimimo v notranjosti.

Mačja meta (Nepeta spp.)

• Izpostavljenost: Polno sonce do delna senca
• Navada rasti: Grmičasta, razpršena
• Višina/širina: 30 do 90 cm visoko in široko
• Čas cvetenja: Pozna pomlad do jesen
  Opis: Sorodnica mete s sivkasto zelenimi aromatičnimi listi in modrimi cvetovi. Ni občutljiva za tla. Dolgo cveti, primerna je za grede, posode ali kot nadomestek za sivko v hladnejših regijah.

Pelargonija zonalka (Pelargonium spp.)

• Izpostavljenost: Polno sonce do rahla senca
• Navada rasti: Pokončna, grmičasta
• Višina/širina: 30 do 90 cm visoko, 30 do 60 cm široko
• Čas cvetenja: Od sredine pomladi do prve zmrzali
  Opis: Ta priljubljena okrasna rastlina je razširjena v mediteranskih zasaditvah. Pogosto jo sadimo v lonce, okenske škatle, viseče košare ali kot skupinske zasaditve v gredah. V hladnejših krajih jo lahko pozimi shranimo v notranjosti.

Bodoglavec (Echinops bannaticus)

• Izpostavljenost: Polno sonce
• Navada rasti: Pokončna, razvejana
• Višina/širina: 60 do120 cm visoko, 30 do 90 cm široko
• Čas cvetenja: Poletje
  Opis: Kroglasti bodeči cvetovi v modrih in srebrnih odtenkih dodajo arhitekturni poudarek gredicam. Listi so globoko narezani, podobni osatu. Dobro se kombinira z žajbljem, rdečimi sončnicami in ameriškim slamnikom.

Jasmin (Jasminum officinale)

• Izpostavljenost: Polno sonce do delna senca
• Navada rasti: Plezajoča, razraščena
• Višina/širina: 4,5 do 9 m visoko, 2 do 4,5 m široko
• Čas cvetenja: Pozna pomlad do prve zmrzali
  Opis: Polzimzelena ali listopadna vzpenjavka z izjemno dišečimi, zvezdastimi belimi cvetovi. Odlična za pergole, mreže, kot prekrivna rastlina ali v posodah. V hladnih regijah ga pozimi prestavimo v notranjost.

Jeruzalemski žajbelj (Phlomis spp.)

• Območja rasti: 5–11 (odvisno od vrste)
• Izpostavljenost: Polno sonce do delna senca
• Navada rasti: Pokončna, razraščena
• Višina/širina: 30 cm do 1,2 m visoko, 30 cm do 1,8 m široko
• Čas cvetenja: Pomlad do poletje
  Opis: Avtohtona rastlina Sredozemlja z unikatnimi vretenci rumenih, vijoličnih ali rožnatih cvetov. Ima mehke, sivkasto zelene liste in je zelo prilagodljiva. Dobro se dopolnjuje z astrami, okrasnimi travami in mačjo meto.

Volnati čišljak (Stachys byzantina)

• Izpostavljenost: Polno sonce do delna senca
• Navada rasti: Nizko, razraščeno
• Višina/širina: 15 do 45 cm visoko, 30 do 90 cm široko
• Čas cvetenja: Poletje
  Opis: Naredi gosto preprogo srebrnih mehkih listov, podobnih jagnječjim ušesom. Poleti se odprejo rožnati cvetovi po cvetnem steblu. Idealna kot prekrovna rastlina, ob robovih poti ali v ospredju gred.

Lantana (Lantana camara)

• Izpostavljenost: Polno sonce
• Navada rasti: Kompaktna, grmičasta
• Višina/širina: 60 cm do 1,8 m visoko v toplih regijah; kot enoletnica do 1,2 m visoko in 30–90 cm široko
• Čas cvetenja: Skoraj celo leto v toplih območjih; pozna pomlad do zmrzali v hladnejših krajih
  Opis:
  Lantana je pogosta v mediteranskih vrtovih in tvori grozde majhnih, odprtih cvetov v živahnih barvah: rožnata, oranžna, rumena, vijolična, rdeča, bela. Ta nežno trajnica je priljubljena pri metuljih in čebelah. V hladnejših regijah jo sadimo v lonce in prezimimo v notranjosti.

Sivka (Lavandula spp.)

• Izpostavljenost: Polno sonce
• Navada rasti: Grmičasta, razprostrta
• Višina/širina: 30 cm do 1,2 m visoko, 30 cm do 1,5 m široko
• Čas cvetenja: Pozna pomlad do jesen
  Opis: Zelo priljubljena sredozemska rastlina, znana po aromatičnih cvetovih in listih. Cveti v odtenkih vijolične, rožnate, bele in rumene nad sivkasto zelenimi listi. Sivka je vsestranska – za okras, kulinariko ali zeliščne pripravke. Uporabna v gredah, ob robovih, v loncih.

Afriška lilija (Agapanthus spp.)

• Izpostavljenost: Polno sonce do delna senca
• Navada rasti: Pokončna, razraščena
• Višina/širina: 45 cm do 1,2 m visoko, 30 do 60 cm široko
• Čas cvetenja: Sredina poletja do zgodnje jeseni
  Opis: Modra, vijolična ali bela socvetja zvezdastih cvetov. Listi so trakasti, zeleni ali pisani. Ta rastlina izvira iz Južne Afrike in se razrašča s pomočjo mesnatih korenin. Primerna za mešane grede, posode ali množično sajenje. Posoda, v kateri raste, naj bo čim manjša. 

Cistus (Cistus spp.)

• Izpostavljenost: Polno sonce
• Navada rasti: Grmičasta, rahlo kupolasta
• Višina/širina: 30 cm do 1,8 m visoko, 30 cm do 2,4 m široko
• Čas cvetenja: Pozna pomlad do zgodnja jesen
  Opis: Ima zelene ali pisane liste in cvetove s petimi venčnimi listi v rožnati, beli ali magenta barvi, pogosto s kontrastnim vzorcem. Čeprav posamezni cvetovi trajajo le dan ali dva, grm dolgo cveti. Primeren je za sušna območja, skalnjake, kot prekrivna rastlina ali za množične zasaditve. Potrebuje zaščito pred vetrom in močnim mrazom.

Rožmarin (Salvia rosmarinus)
Svetloba: Polno sonce
Rastna oblika: Grmičasta, razprta
Višina/širina: 60 do 180 cm visoko, 60 do 150 cm široko
Čas cvetenja: Pozna zima do pomlad, z občasnim ponovnim cvetenjem
Opis: Rožmarin je aromatičen grmičast zeliščni rastlina, ki se pogosto uporablja v sredozemski kuhinji. Igle podobni srebrno-zeleni listi rastejo na pokončnih olesenelih steblih, na katerih se konec zime in spomladi pojavijo skupki nežnih modrih ali belih cvetov. Posadite ga v zeliščni vrt, sušno odporen pas ali kot živo mejo. Manjše rastline lahko gojite v loncu in jih pozimi prestavite v notranjost.

Žajbelj (Salvia nemorosa)
Svetloba: Polno sonce
Rastna oblika: Pokončna, šopasta
Višina/širina: 30 do 60 cm visoko in široko
Čas cvetenja: Pozna pomlad do poletje
Opis: Obstaja na stotine okrasnih in užitnih vrst žajblja, ki so idealne za sredozemske vrtove. Žajbelj ‘Caradonna’ je odporna sorta, ki čudovito in dolgo cveti. Cvetovi so močne temno vijolične barve. Če odstranjujete odcvetele cvetove, bo rastlina dalj časa cvetela. Žajbelj posadite v trajnostni ali mešani cvetlični gredi, rustikalni vrt ali lonec.

Sredozemski mleček (Euphorbia characias subsp. wulfenii)
Svetloba: Polno sonce do delna senca
Rastna oblika: Pokončna, grmičasta
Višina/širina: 60 do 120 cm visoko, 30 do 120 cm široko
Čas cvetenja: Pomlad do zgodnje poletje
Opis: Ta zimzeleni polgrm razvije dolgo obstojne rumenkasto zelene (limonasto zelene) cvetne ovršne liste na pokončnih olesenelih steblih. Nenavadne cvetove dopolnjujejo ozki modrozeleni listi, ki rastejo vzdolž stebel. Sadimo ga v mešane grede, skalnjake ali kot samostojno rastlino. Izogibajte se neposrednemu stiku z mlečnim sokom, ki je lahko dražeč.

Žumara (Trachycarpus fortunei)
Svetloba: Polno sonce do delna senca
Rastna oblika: Pokončna
Višina/širina: 2,5 do 3 m visoko, 1,2 do 1,8 m široko; v toplejših območjih do 7,5 m
Čas cvetenja: Poletje
Opis: Palme so pogost element v sredozemskih vrtovih, saj ustvarjajo tropski vtis. Žumara je ena najbolj odpornih palm z lepimi pahljačastimi listi na vlaknastem rjavem deblu. Zrele rastline razvijejo rumene cvetove, ki jih kasneje nadomestijo temno modri plodovi. Ta izrazita zimzelena palma vrtu nudi strukturo skozi vse leto. Posadite jo kot osrednji poudarek ali pa gojite manjše primerke v loncih. V hladnejših območjih jo je pozimi treba zaščititi.