V zadnjih letih se kljub sicer nezahtevni vzgoji pri malinah pojavljajo težave zaradi malinove sušice, ki lahko uniči celotni nasad. Sušico na malinah in tudi robidah povzročata glivi Didymella applanata in Leptospheria coniothyrum. Prva razvije značilne modro vijolične pege, ki kasneje porjavijo. Na znake bolezni moramo biti pozorni od junija naprej, ko se na spodnjem delu poganjkov v bližini listnih pazduh in mladih brstov pojavijo pege. Njihov razvoj je izredno hiter in v nekaj tednih se znaki pojavijo po celotnih poganjkih. Spodnji listi, ki so bolezni izpostavljeni najdlje, kmalu porumenijo od roba listov navznoter in odpadejo, novi brsti pa zaostajajo v rasti. V zimskem času okužen del tkiva posivi, popoka in prodre v les. Tako okužene rastline bodo prihodnjo pomlad najverjetneje sicer še odgnale, vendar bo gliva ostala v rastlini in odpadanje listov se bo pojavilo še prej. Druga gliva povzroča rjavenje poganjkov in značilno pokanje lubja. Tudi tu se znaki bolezni najprej pojavijo v spodnjem delu rastline. Bistveno bolj so občutljivi poškodovani poganjki, ki smo jih nehote ranili med obdelavo, jih je prizadel mraz ali pa jih je povzročila malinova hržica. Na teh mestih se tako najprej pojavijo rjave pege, ki se hitro razširijo po celotni rastlini. Gliva razgrajuje celulozo, zato so taki poganjki tanki, krhki in se hitro zlomijo.
Obe glivi se ohranita na okuženih poganjkih tudi čez zimo, ko se tvorijo spolna trosišča ali periteciji, ki so videti kot drobne črne pikice. Ko se spomladi otopli, iz trosišč izbruhajo askospore, s katerimi se gliva razširi po nasadu in okuži tudi zdrave maline in robide. Glivi se ohranita v obliki nespolnih trosišč, kar pomeni, da se lahko razmnožujeta in širita po nasadu vse leto in ne samo spomladi. Kadar je v nasadu relativno visoka zračna vlažnost, je okužba še hitrejša in obsežnejša. Če so rastline posajene precej na gosto in nam vreme postreže z pogostimi krajšimi deževnimi obdobji, ki jim sledijo višje temperature, je širjenje okužb še toliko hitrejše.

Preventivni ukrepi
Že ko se lotimo sajenja malin, se moramo zavedati, da nas bo malinova sušica slej kot prej našla in povzročala težave. Morda jo bomo nevede prinesli s sadilnim materialom ali pa bo v obliki spor prispela od drugje. Med najpomembnejše preventivne ukrepe (ne samo za malinovo sušico, ampak za večino glivičnih bolezni) je, da izberemo primerno rastišče. Pomembno je, da je mesto, kjer bomo sadili maline (in tudi drugo jagodičje), zračno, kar dosežemo z dobro prevetrenostjo in dovolj veliko sadilno razdaljo med rastlinami. Zračna vlaga, ki se zadržuje med rastlinami, je namreč zelo ugodna za razvoj bolezni. Pri malinah je pomembno tudi, da tla pred sajenjem skrbno izberemo in dobro pripravimo. Maline ne prenašajo suše, a tudi ne stoječe vode. Zahtevajo torej globoka tla, iz katerih bo voda kar se da hitro odtekala, a je kljub temu nikakor ne sme primanjkovati. Priporočam vam, da uredite kapljično namakanje malin, ki bo rastlinam zagotovilo redne manjše obroke vode. Visoko zračno vlago ob rastlinah povzročajo tudi pleveli, če seveda dovolimo, da se preveč razrastejo. Pri rednem odstranjevanju plevelov moramo biti zelo pazljivi, da ne ranimo poganjkov, saj tako nastanejo poškodbe na tkivu, ki predstavljajo idealno mesto za vstop gliv. Preprečevanje zapleveljenosti in zadrževanje primerne vlažnosti tal pa zagotovimo tudi z uporabo zastirk. Pred sajenjem tla prekrijejo z agrotekstilom ali filcom, na katerem na vsakih 30 cm izrežemo luknjo za sadilno mesto. Pazimo le, da izrežemo dovolj veliko odprtino (pribl. 10 x10 cm), saj bodo prihodnje leto na tem mestu izraščali mladi poganjki. Tla pred sajenjem bogato pognojimo z organsko snovjo, priporočam dobro preperel hlevski gnoj. Ker malinjakom ustrezajo rahlo kisla tla, v bazična oziroma nevtralna tla pred sajenjem dodamo nekaj kisle šote.
Zračnost grmov bomo dosegli torej s primerno razdaljo med rastlinami ob samem sajenju, ki jo moramo ohranjati tudi tekom rasti. Primerna rez in redčenje poganjkov je bistvenega pomena pri doseganju tega cilja. Na tekoči meter v vrsti tako pustimo le 12 do 15 rodnih poganjkov. Odvečne poganjke odstranjujemo v suhih dneh, ki jim naj sledi vsaj še nekaj suhih dni, ki bodo omogočila zasušitev odrezanega mesta in s tem preprečili vdor gliv. Suhe in okužene poganjke je po rezi priporočljivo odstraniti iz nasada in jih sežgati.

Rez do tal
Če se je sušica že pojavila, priporočam, da veje ne glede na to, ali imate enkrat ali dvakrat rodno sorto, v času rezi porežete do tal. S tem boste odstranili okužene poganjke ter mladim poganjkom omogočili uspešnejšo začetno rast.
Težavo lahko omilimo tudi z izborom sort, ki so manj občutljive na sušico, a žal odpornih sort še nimamo na trgu. Med manj občutljive spadajo sorte Mallin Admiral, Willamete, Glen Clova in Newman, najbolj občutljiva pa je sorta Tullameen.
Ko smo s preventivnimi ukrepi znatno zmanjšali težave zaradi sušice ter kar se da omejili jakost napadenosti, si lahko dodatno pomagamo tudi s kemičnimi sredstvi. Seveda je kemično zatiranje smiselno le, kadar stopnja okuženosti v pretekli sezoni doseže 10 % grmov na površino. Priporočljivo je zimsko škropljenje z bakrenimi sredstvi. V času brstenja je grme priporočljivo poškropiti z žveplenimi pripravki ali žvepleno apneno brozgo. Ko mladi poganjki dosežejo 20 cm višine, lahko uporabimo registrirane fungicide. Običajno do cvetenja opravimo dva do tri tretiranja v priporočenih časovnih intervalih, odvisno od jakosti okužbe in vremenskih pogojev. Pozanimajte se, katera sredstva so trenutno dovoljena za uporabo v malinah (FitoInfo). Prav tako je priporočljivo, da izbiramo različne pripravke z različnimi aktivnimi snovmi ter tako preprečimo prilagoditev bolezni na aktivno snov.
Tehnologija profesionalne pridelave tako postaja vedno bolj intenzivna. Maline pridelujejo v zavarovanih prostorih, v loncih ali vrečah, napolnjenih z substrati ali v inertnih substratih, ki jim redno dodajajo mineralne mešanice hranilnih raztopin. Vse pogosteje se uporablja tako imenovan LongCane sadilni material, ki obrodi le nekaj tednov po sajenju, po koncu obiranja pa ga zavržejo in nadomestijo z novim.
Maline so čudovito sadje in med jagodičjem nepogrešljivi vir specifičnih okusov. Bomo z novo tehnologijo pridelave lahko vse to ohranili?

Nika Cvelbar Weber