Zgodovina
Lovor ima bogato zgodovino in že od nekdaj velja za zelo plemenito rastlino. Njegovo ime je sestavljeno iz besed slava (laurus) in imenitnost (nobilis). Starogrški mit pripoveduje, da je bil lovor simbol modrosti, moči in slave. Z lovorovimi venci so odlikovali pesnike, modrece, genije, zmagovite vojskovodje in olimpijske zmagovalce. V antiki je bil lovor sveto drevo, posvečeno soncu in ljudje so verovali, da jih varuje pred strelami.

Lastnosti
V naravi uspeva na prisojnih pobočjih, dobro dreniranih in primerno vlažnih tleh. Izogiba se zelo sušnih rastišč. Pri nas je znano samo eno naravno rastišče, in sicer v Osapski steni pri vasi Osp. Na drugi strani pa je pogosto gojena in marsikje podivjana vrsta, ki se spontano razširja. Prepoznamo ga po njegovi aromi, ki se sprosti, ko med prsti pomečkamo njegove liste. Ker je občutljiv za mraz, ga na prostem brez težav gojimo samo v krajih z mediteranskim in submediteranskim podnebjem, drugje ga je potrebno pred mrazom zaščititi. Prenese temperature od -5 do -15 oC, vendar pri tako nizkih temperaturah odvrže liste.
Običajno ga razmnožujemo s semeni. Pred setvijo je potrebno mehansko (z brusnim papirjem) stanjšati semenski ovoj in potem seme, pomešano z vlažnim substratom, za 30 dni izpostaviti temperaturi 5 oC. Če ga razmnožujemo s potaknjenci, je potrebno uporabiti zelene (neolesenele) ali pololesenele potaknjence, ki jih režemo v odboju od junija do avgusta.

Uporaba
Lovor je vsestransko uporabna rastlina. Uporabljamo ga kot okrasno rastlino. Olje iz listov je uporabno v industriji parfumov, kozmetiki, ima zdravilne učinke in deluje kot konzervans ali šibek insekticid. Zaradi olja so lovorovi listi v kuhinji ena naših najpogostejših začimb. Mlade liste pravega lovorja nabiramo, ko so popolnoma razviti in jih posušimo na zraku. Plodovi so črne jagode, ki niso užitne in jih uporabljamo predvsem v zdravilstvu, ko iz njih iztisnemo zeleno, zrnasto olje, ki aromatično diši.

Okrasna rastlina
Lovor je zelo cenjena okrasna rastlina. Zaradi svoje sorazmerno počasne rasti je primeren za gojenje v okrasnih posodah. Zelo dobro prenaša obrezovanje, pogosto ga gojijo v različnih striženih oblikah, primeren je tudi za žive meje. Ker je zimzelena rastlina, ga lahko vse leto uporabljamo za različne namene: okraševanje zimskih vrtov, svetlih vež in teras. Lovor je zelo lep tudi v šopkih. Kombiniramo ga lahko z raznimi zimzelenimi rastlinami ali drugimi dekorativnimi poganjki lesnatih rastlin. Še posebej lepi in praktični so lovorovi venčki, ki jih povežemo z okrasnim trakom in obesimo.

Učinkovine in zdravilne lastnosti lovorja
Lovor vsebuje eterična olja in grenčine. Kot zdravilna rastlina je znan po spodbujanju in uravnavanju prebave ter lajšanju težav z dihali. Čreslovine spodbujajo prebavo in spodbujajo apetit. Poleg tega je na splošno krepčilen, zato pripravljamo zeliščne čaje in poparke, in sicer tako, da ščep zdrobljenih listov prelijemo s 3 dl vode, pustimo stati 10 minut in precedimo. Pijemo pol ure pred obroki ali po njih.
Za učinkovine lovorja je značilno, da delujejo ogrevalno in v telo prinašajo veliko energije. Zato je njegova uporaba razširjena pri zdravljenju revmatizma, bolečinah v ušesih, spodbujanju potenja, redčenju bronhialne sluzi, lajšanju vnetja grla in podobno. Dobro mazljivo lovorovo olje se uporablja tudi pri raznih težavah s kožo, saj ima potrjeno protiglivično in protiseptično delovanje. Pospešuje prekrvavitve in razkužuje ter se zelo dobro obnese za masažo. Zaradi svoje sestave ga uporabljajo tudi proti različnim kožnim izpuščajem, proti bolečinam v mišicah, pri nategnjenih mišicah in zvinih.
Sestavine eteričnega olja podpirajo delovanje presnove možganov in pomagajo pri motnjah koncentracije. V aromaterapiji uporabljajo lovorovo eterično olje za spodbujanje ustvarjalnosti in pri intelektualnem delu. V ljudskem zdravilstvu je veljalo, da vdihovanje par, ki se širijo iz lovorovega olja, zanesljivo izboljša naše počutje, kadar smo brezvoljni ali potrti.

Kozmetika
Eterično olje lovora, pridobljeno s parno destilacijo, uporabljajo v številnih kozmetičnih izdelkih, parfumih, milih in detergentih. Posušeni in mleti lovorovi listi in plodovi, pomešani z medom naj bi odstranili starostne pege.

Kulinarična uporaba
V kulinariki se lovor izkazuje predvsem z univerzalnostjo. Lovorjevi listi vonj in okus sproščajo počasi, zato so primeren dodatek juham, omakam, marinadam in tekočinam za vlaganje. Lovor je pomembna sestavina zeliščnih šopkov in bešamela. Lepo dopolnjuje okus fižola, leče, paradižnika ter zlasti paradižnikovih omak skupaj z brinom, česnom, majaronom, origanom, timijanom in žajbljem. Celo v sladkih jedeh in kot aromatični dodatek suhemu sadju se odlično obnese. Pogosto dela družbo suhim figam, vendar ga lahko preizkusimo tudi v različnih marmeladah. Najpogosteje ga porežemo, posušimo in uporabljamo v kuhinji kar po potrebi, ko trgamo lističe s šopka.
Pri pripravi jedi z lovorom smo pozorno na to, da ga ne damo preveč. Dva ali trije lovorovi listi praviloma dajo dovolj močan okus jedi, pripravljeni za tri do štiri osebe. Če je lovorja preveč, lahko postane njegov vonj neprijetno prevladujoč. Liste damo v jedi na začetku kuhanja, pred serviranjem jih odstranimo in ne jemo.
Pri uporabi lovorja je zelo pomembno, da vemo, da je užiten le pravi lovor (Lauris nobilis), kajti njemu podobni lovorikovci (Prunus laurocerasus L.), ki jih gojimo za okras, so strupeni in njihovih listov in plodov ne smemo uporabljati niti uživati.

Besedilo in fotografija: Lovro Šušek