Različne rastline okužujejo sorodne glive (ne le ena) in se zato bolezen iz na primer ene vrtnine ne razširi na vse kulture v vrtu. Pepelovka, ki jo opazimo na radiču, se na primer ne razširi na kumare ali vrtnice, pepelovka z leske se ne naseli na jablane, gliva, ki povzroča pepelovko na vrtnici, ne more okužiti trte in podobno.

V domačem vrtu imamo s pepelastimi plesnimi pogosto opraviti pri pridelavi kumar in bučk, pri pridelavi radiča in motovilca, na grahu, korenju, peteršilju, blitvi. V zadnjih letih tudi pri pridelavi paradižnika in paprike. Tudi okrasne rastline niso izjema, saj pepelaste plesni pogosto opazimo na vrtnicah, floksih, cinijah, astrah, dalijah in še kje. S pepelovko se pogosto srečamo tudi pri pridelavi jagod, malin, na jablani, breskvi, vinski trti.

Ustrezne razmere

Glivam, ki povzročajo pepelaste prevleke na listih, mladih poganjkih, cvetovih, ustrezajo vroča in suha poletja, za razvoj pa jim zadošča že par kapljic rose ali relativno visoka zračna vlaga. Pridelovalci pogosto pojav bolezni povezujejo s soparnim vremenom. Glive živijo le na živih rastlinah, saj iz njih črpajo hrano. Njihov micelij se razvije na površini okuženih delov. Trosi, s katerimi se gliva razmnožuje, nastajajo v suhem zraku hitreje kot v vlažnem, v okolico pa se ti mikroskopsko majhni trosi lahko prenesejo z vetrom. Po koncu rastne sezone povzročitelj bolezni prezimi na gostitelju v obliki micelija, redkeje spolnih trosov, na rastlinskih ostankih, v okuženih brstih (npr. na jablani, breskvi). Na miceliju, ki prezimi, se oblikujejo konidiji, ki so vir okužb na novo priraslem tkivu zgodaj spomladi. Okužujejo liste, cvetove in plodove. Krog okužb se v ugodnih vremenskih razmerah tekom leta večkrat ponovi.

Beli madeži in nitasta prevleka

Na težave s pepelasto plesnijo, nas opozorijo beli madeži, ki so videti kot rahlo puhasta, beli moki podobna nitasta prevleka. Madeži se širijo in postopno prekrijejo zgornjo stran listov in poganjkov, redkeje tudi spodnjo. Pod plesnivo prevleko pa rastlinski deli postopno odmirajo.
Mladi listi zaostajajo v rasti in so včasih deformirani. Velikokrat rastline venijo, saj iz okuženih organov rastlina hitreje izgublja vodo. Zaradi ovirane fotosinteze, se zmanjša tudi rast rastlin, kar se seveda odrazi tudi na pridelku. Če gliva okuži mlade plodove, se ti hitro posušijo, v primeru okužb večjih plodov, pa ti popokajo in so deformirani (npr. pri breskvah).

Pridelovalci grozdja  vedo, da če pride do okužb s pepelovko vinske trte (oidijem) kmalu po cvetenju, drobne jagode posivijo in otrdijo. Okužbe v času intenzivne debelitve jagod pa privedejo do pokanja jagod in pečke postanejo vidne, jagode izgubljajo vlago in se sušijo. 

Letos prizadete buče in kumare

V srednji Evropi v zadnjem obdobju pogosta kot povzročitelja pepelovk na bučah omenjajo pepelovke bučnic Golovinomyces cucurbitacearum (v preteklosti poznano kot Erysiphe cucurbitacearum) ter Golovinomyces orontii (Erysiphe oronthii, E. polyphaga). Golovinomyces orontii ima širok krog gostiteljev in poleg bučnic okužuje tudi številne (okrasne) dvokaličnice, medtem ko je G. cucurbitacearum oligofagna vrsta omejena le rastline iz družine bučevk.

Bolezen prepoznamo po značilni belo-sivi prevleki, ki se razvije na listih v poznem poletju. Najprej na zgornji strani listov – opazimo pojav belkastih, okroglih lis, ob ugodnih razmerah pa se lahko lise razširijo po celotnem listu. V primeru močne okužbe list porumeni, nekrotizira in odmre.

Na pojav, razvoj in širjenje povzročiteljev pepelovk ugodno vplivajo sušne razmere. Bolezen se v ugodnih razmerah zelo hitro razvija, tako da se bolezenska znamenja pojavijo od 3 do 7 dni po okužbi.

Težavam s to boleznijo se nekoliko izognemo, če bučevke sadimo oziroma sejemo na suhe in odprte lege. Pomembno je redno odstranjevanje okuženih rastlin in ostankov. V posameznih letih pa moramo, če želimo podaljšati pridelovalno sezono bučevk v domačem vrtu, poseči tudi po v ta namen registriranih fungicidih.

V tem času na radičih in motovilcu

Radičevo pepelovko (Erysiphe cichoracearum) največkrat najdemo na radiču in redkeje tudi na endiviji. Pri radičih se pepelovka najprej pojavi na zunanjih listih. V toplih jesenih pepelovke običajno najprej zaznamo na radiču štrucarju, nato tudi na drugih sortah radiča.

Na solati se zelo redko pojavlja. Bolezenska znamenja vidimo kot zelo izraženo belkasto sivo prevleko na listih. Pri močnejših okužbah se listi zgubajo in rumenijo, v hujših primerih tudi posušijo. Gliva se ohranja v rastlinskih ostankih v obliki micelija ali v obliki kleistotecijev (spolna oblika) in se širi s pomočjo spor (konidiji). Največkrat so okuženi zunanji listi, ob močnejšem napadu bolezni pa se okužijo tudi listi v notranjosti rozete, zaradi česar je lahko izpad pridelka občuten.

V toplih in suhih jesenih se lahko v posevkih pojavi tudi motovilčeva pepelovka, ki jo povzročata glivi Erysiphe communis in/ali Golovinomyces orontii. Bolezen se pogosteje pojavlja na motovilcu zgodnejših setev. Pri nas običajno ne povzroča pomembnejše škode. Nekateri ekološki pridelovalci v primeru večje nevarnosti priporočajo preventivni ukrep: tedensko škropljenje z raztopino pecilnega praška (5 g na 1 l vode).

Sredstva za ekološko pridelavo

Za omejevanje pepelovk je zelo pomembno, da v pridelavi upoštevamo širok in pester kolobar in po spravilu pridelka odstranjujemo okužene liste ter dele rastlin. Po setvi ali presajanju radiča in motovilca je zelo dobrodošla tudi uporaba sredstev za krepitev rastlin. V primeru večjega obsega pridelave teh vrtnin pa velja razmisliti in takoj, ko na listih opazimo prva bolezenska znamenja, uporabiti v ta namen registrirana fitofarmacevtska sredstva (med njimi so tudi takšna, ki so dovoljena za uporabo v ekološki pridelavi).

Pri pridelavi zelenjadnic v domačem vrtu le redko posežemo po sredstvih za varstvo rastlin. Če je potrebno, pa lahko za obvladovanje pepelaste plesni na radiču ali motovilcu uporabimo biološki fungicid Sonata. Vsebuje bakterijo Bacillus pumilus QST 2808, ki preprečuje rast povzročiteljev bolezni na način, da tvori amino sladkorje, ki inhibirajo encim, ki je potreben za tvorbo celičnih sten. Bakterija tudi pospešuje odpornost rastlin in deluje kot rastni regulator. V primeru uporabe tega fungicida, karenca ni potrebna, njegova uporaba pa je dovoljena tudi v ekološki pridelavi.

Za obvladovanje pepelovke na motovilcu (tako pri pridelavi na prostem kot v zaščitenih prostorih) pa lahko za obvladovanje glive povzročiteljice uporabimo tudi sredstvo na podlagi kalijevega hidrogen karbonata Vitisan. Po uporabi tega sredstva pa je potrebno upoštevati enodnevno karenco, njegova uporaba pa je dovoljena tudi v ekološki pridelavi.

Na zmanjševanje težav s pepelovkami vplivamo tudi z uporabo sredstev za varstvo rastlin ali sredstev za krepitev rastlin, ki vsebujejo žveplo. A pozor! Za dobro delovanje žvepla, morajo biti temperature zraka vsaj 15 °C.

Iris Škerbot