Je topel, protistatičen, elastičen, omogoča zdravo bivanje, je primeren z ekološkega vidika in sposoben usklajevanja vlage v prostoru, kadar lesena površina ni lakirana. Kakovost lesenega tlaka je odvisna od kakovosti in vrste lesa (trd, mehek) in površinske zaščite. Ponudba lesenih talnih oblog je zelo raznovrstna.

Ladijski pod (masivne deske)

Pri klasičnem ladijskem podu so deske položene na topi stik. Novejše različice so lahko tudi s peresom. Dolžina posameznih desk je dva metra in več, debelina pa najmanj 20 milimetrov. Masivne deske z opaznimi špranjami spadajo med klasična lesena tla. 

Ladijski pod je iz masivnega lesa in ima zato vse prednosti lesene talne obloge. Za zdrav bivalni prostor z leseno talno oblogo je zelo pomembna obdelava površine lesa.

Če tla premažemo s tekočim voskom ali zaščitnim oljem brez topila, sestava lesa postane vidnejša in tudi tla laže dihajo.

Zaščita tal z naravno obdelavo omogoča, da pri poškodbah desk ni treba brusiti celotne površine tal. Ladijski pod polagamo s pribijanjem na slepi opaž ali gosto položene letvice. Zaradi načina polaganja je končna višina tlaka višja kakor pri drugih lesenih talnih oblogah.

Klasični parket

Klasični parket so manjše deščice iz masivnega lesa. Dimenzije se gibljejo med 2,5 in 5,5 centimetra v širino in od 20 do 40 centimetrov v dolžino. Polagamo ga lahko vzporedno v obliki ribje kosti ali geometrijskega vzorca (karo ali križ).

Klasični parket velja za prijetno, toplo in vzdržljivo talno oblogo z enkratno naravno sestavo.

Debelina klasičnega parketa je od 18 do 25 milimetrov, kar pomeni, da ga lahko večkrat obrusimo. Kot tak je primeren tudi za več generacij.

Na gladkih tleh (kar velja za vse lesene tlake), ki jih lahko čistimo z vlažno krpo, lahko povzročitelje alergij (prašne delce, iztrebke pršic) preprosto in temeljito odpravimo, prah pa se v takih prostorih tvori počasneje, kakor na primer pri tekstilnih talnih oblogah. Ker se prah na gladkih tleh hitreje dviga, je priporočljivo, da tla redno čistimo.

Pri vzporedno položenem parketu z zamaknjenimi stiki se napake zaradi delovanja lesa seštevajo in so opaznejše, kakor pri polaganju v obliki ribje kosti. Zato moramo pri takem polaganju poskrbeti, da je les dovolj suh.

Klasični parket lepimo na ravno togo in suho podlago (na primer estrih). Da bi les ohranili čim dlje, je treba lesena tla dobro zaščititi pred obrabo, vlago, umazanijo in drugimi vplivi, ki škodujejo površini. Ko se zaščita obrabi, les obrusimo in na novo prelakiramo, naoljimo ali zavarujemo z voski.

Lamelni parket

Lesena tla iz lamelnega parketa so sestavljena iz majhnih lamel oziroma deščic, ki so postavljene vzporedno in nalepljene na mrežasto podlago, tako da tvorijo kvadrate s pravokotno usmerjenimi lesnimi vlakni. Posamezne lamele so navadno široke od 1,5 do 2,5 in dolge od 10 do 15 centimetrov in povezane v kvadratne plošče. Za lamelni parket uporabljamo iste vrste lesa kakor za klasičnega, le da je tu uporaba lesa gospodarnejša, kar se kaže tudi v ceni. Debelina deščic se giblje med pet in 10 milimetri, zato ga lahko brusimo samo dvakrat.

Lamelni parket je iz masivnega lesa in ima zato vse prednosti, ki jih imajo leseni tlaki. Zaradi majhne debeline je tako kakor laminatni in panelni parket primeren za obnavljanje. Lamelni parket lepimo na podlago tako kakor klasičnega.

Panelni parket

Panelni parket je sestavljen iz treh slojev. Zgornja hodna površina je iz furnirja (debeline okoli dva milimetra) ali tankega masivnega lesa (debeline okoli šest milimetrov). Jedro je iz panelne plošče oziroma med seboj zlepljenih letvic slabše kakovosti, navadno iz mehkejšega lesa. Zaporni sloj ali hrbtna stran je furnir slabše kakovosti. Navadno ga prodajajo kot izdelan parket, ki ga brez dodatne obdelave položimo na tla. Pri polaganju se tako izognemo brušenju in lakiranju. Zgornja plast panelnega parketa je lahko sestavljena tako, da imajo položene plošče videz ladijskega ali kmečkega poda, parketa ali čelno rezanih kock lesa. Navadno je v obliki plošč, katerih dimenzije se razlikujejo med posameznimi proizvajalci in modeli (širina se giblje od 15 do 30, dolžina pa od 80 do 500 centimetrov). Dolžina pet metrov omogoča polaganje brez dolžinskega stikovanja v prostorih z eno od dimenzij do petih metrov. Obstajajo pa tudi izdelani panelni parketi v obliki kvadratnih plošč.

Panelni parket lahko polagamo samo z lepljenjem spojev, polnopovršinskim lepljenjem ali posebnim okovjem.

Nekateri proizvajalci ponujajo tudi panele s peresi, ki so oblikovana tako, da se deske pri polaganju zaskočijo, zaradi česar ni potrebna uporaba lepila. Pri selitvi jih zato lahko odnesemo tudi v novo stanovanje. Vsi načini polaganja brez lepljenja na podlago so hitrejši od klasičnega lepljenja na podlago. Manj je tudi umazanije, pri gotovih lakiranih površinah pa se izognemo strupenim hlapom.

Pomembna prednost panelnega parketa pred drugimi vrstami tlakov iz masivnega lesa je, da je delovanje lesa tu manjše.

Zato ne prihaja do večjih fug in “dvigovanja parketa”. Zaradi gotovih, že lakiranih elementov je montaža panelnih parketov hitra in preprosta. Strojno nanesen lak je navadno tudi bolj odporen od ročno nanesenega.

Prednost panelnega parketa je tudi ta, da je v celoti iz masivnega lesa. Gre torej za naravni material, ki zagotavlja domačnost, prijetnost in toploto.

Panelni parket je preprost za čiščenje, primeren za talno gretje, higienski in odporen. Kakovostni proizvajalci zagotavljajo pet let in več garancije za odrgnjenje površin. Panelni parket je tako kakor laminatni tanek okoli devet milimetrov in primeren za obnavljanje.
Panelni parket z zgornjo plastjo iz tankega furnirja zaradi debeline furnirja lahko brusimo samo enkrat, panelni parket z obrabno površino iz debelejšega sloja lesa pa omogoča večkratno brušenje, vseeno pa ga ne moremo brusiti tolikokrat kot klasičnega.

Zaradi podobnosti v imenu med panelnim, laminatnim in lamelnim parketom mnogi pogosto enačijo naštete pode, ki pa se dejansko zelo razlikujejo. Panelni in laminatni parket sta večslojna. Zgornji sloj panelnega parketa je lesen, pri laminatnem je na zgornji strani laminat. Lamelni parket pa je iz tankih deščic masivnega lesa.

Jasna Hrovatin