Danes ni nič drugače, sprememba tehnologije ter razvoj sort in podlag so izboljšali prilagodljivost na razmere v vremensko ostrejšem okolju. V zadnjem obdobju pa z milejšimi zimami tudi vreme prihaja nasproti tej koščičasti sadni vrsti. 

Sliva je v zahodnem, hribovitem delu Slovenije razširjena celo od 5. do 6. stoletja pred našim štetjem, kar dokazuje koščica slive oziroma češplje, najdena v grobišču v Gorskem Vrhu.

Sliva in hribi 

Slive in češplje glede tal niso zahtevne. Uspevajo v peščeni podlagi z dovolj vlage in v težjih tleh (pH 5,5 do 6,5) vse do nadmorske višine 900 metrov. V času mirovanja prenesejo zelo nizke temperature do –25 stopinj Celzija. 

Zelo dobro notranjo kakovost razvijejo ravno na višjih legah, ko je povprečna mesečna temperatura v juniju in avgustu od 18 do 20 stopinj Celzija in z enakomerno razporejenimi letnimi padavinami, ki znašajo 1.000 do 1.400 mm.

Sliva je perspektivna sadna vrsta, zato bi bilo potrebno, menijo strokovnjaki, pridelavo povečati. Tisti, ki se odločijo za nasad, morajo upoštevati namen pridelave, in sicer ali bodo slive gojili za svežo porabo ali pa za predelavo. V višjih legah je potrebno pri izbiri sorte upoštevati tudi čas cvetenja in zorenja. 

Za hribovite predele so priporočljive naslednje sorte: grossa di felissio, stanley, valor, domača češplja, california blue in agen.

Visoke lege za kitajsko japonske sorte sliv niso primerne, ker  cvetijo zgodaj in so tako bolj občutljive na zgodnjespomladanske pozebe, poleg tega so tudi občutljive na bakterioze in leptonekroze.  

Najbolj razširjene podlage za slivo so sejanec mirabolane (neizenačena, bujna rast), mirabolana 29 C (izenačena rast, 30% šibkejša rast drevesa, primerna za dobra, rodovitna tla in bujne sorte) in Mrs 2/5 (za težja tla: občutljiva na sušo). 

Češnja in temperaturna nihanja

Češnja raste od Sredozemlja do Norveške po zemljepisni širini, in od morja do 1.000 metrov nadmorske višine. Dobro uspeva v odcednih, srednje težkih tleh brez zastajanja vode z rahlo kislo do nevtralno reakcijo. 

Zimski mraz dobro prenaša, težje pa nihanje temperatur pozimi in spomladi; takrat pride do poškodb, ki so odvisne od sorte, podlage, prehranjenosti rastline in dozorelosti lesa. Ustrezajo ji zračne, odprte lege, kjer ni nevarnosti spomladanskih pozeb, saj je v času brstenja in cvetenja občutljiva na pozebo (v aprilu in maju). Za dozorevanje plodov češnja ne potrebuje višjih temperatur, zato uspeva tudi v višjih legah, kjer pa pozneje dozorijo. Za večje količine padavin je občutljiva med cvetenjem zaradi motenj v opraševanju in cvetne monilije ter med zorenjem, ker plodovi radi pokajo, če je preveč vlage. Če imamo večji nasad, ga je priporočljivo pred večjim deževje pokriti s folijo, prekrivanje z mrežami pa je koristno zaradi ptičev, ki lahko zdesetkajo pridelek. 

Podlago za češnjo izberemo glede na tip tal. V težja, slabša ni kisla tla sadimo sejanec oziroma F 12/1 ali colt, za bazična tla pa je primernejša rešeljika. Vse omenjene podlage so bujne. V zadnjih letih v večje, proizvodne nasade sadijo manj bujne in šibke podlage. Češnje na takih podlagah prej zarodijo. To so MaxMa 14, Weiroot 158, Weiroot 72, Gisela 5 in druge. Pogoj za šibko podlago so rodovitna tla in namakanje v sušnih obdobjih, ker imajo plitev koreninski sistem. Večinoma rabijo tudi oporo. 

Bujnost drevesa je odvisna tudi od kombinacije podlage in sorte. Večina starejših sort je samoneoplodnih (avtosterilnih), v zadnjem času pa se pojavljajo na tržišču nove sort, ki so večinoma samooplodne (avtofertilne) in močno rodne.

Za hribovita območja strokovnjaki priporočajo sorte, ki pozno cvetijo, in sicer burlat, kordia, regina, vigred, canada giant, van, summit, germersdorfska in hedelfinška.

Breskve v notranjosti države

Breskev uspešno gojimo na Primorskem, kjer so temperaturne razmere zelo ugodne, na hladnejših območjih pa jih gojimo na nadmorski višini 150 do 350 metrov. Zaradi klimatskih sprememb se tudi ta drevesna vrsta pomika vse bolj v notranjost države. Temperatura je pri gojenju breskev pomemben dejavnik. Med zimskim mirovanjem prenesejo stara drevesa kar do –32 stopinj Celzija, mlada pa so veliko bolj občutljiva za mraz. V višjih predelih izbiramo lege, kjer ni spomladanskih pozeb, ter sorte, ki pozno cvetijo. 

Breskvi ustrezajo lahka, globoka, zračna, rodovitna in odcedna tla. Najbolj razširjena podlaga za breskve je sejanec, ki je bujna in dobro prilagodljiva. Za težja in bolj vlažna tla, dobra tla ali pri vnovičnem sajenju na isto mesto pride v poštev slivova podlaga Mrs 2/5. Podlaga GF 677, ki je križanec med breskvo in mandljem, dobro prenaša sajenje na isto mesto in bazična tla; ne prenaša pa težjih vlažnih tal. 

Breskve so samooplodne. Sorte, ki cvetijo srednje pozno do pozno in so na splošno manj občutljive in zahtevne, so redhaven, norman, veteran, rish lady, diamond princess in glohaven.

Občutljiva marelica 

Glede podnebja so marelice zelo zahtevne. Ker zgodaj cvetijo, so zelo občutljive za spomladansko pozebo. Občutljive so tudi za pozno zimsko pozebo debel, ki nastopi ob ohladitvi po toplejšem obdobju v januarju ali februarju. V hribovitem svetu so primerne za gojenje posamičnih dreves v vrtovih na dvignjenih zračnih legah. V zadnjih letih jih je zdesetkal zelo agresiven sev glivične bolezni cvetne monilije, ki lahko povzroči propad drevesa čez noč. Zato rečemo, da je drevo zadela kap.  

Besedilo in fotografije: Marjetka Hrovatin