Gospodarsko najpomembnejši predstavniki te družine so krompir, paradižnik, paprika in tobak, kot sobni rastlini pa gojimo le dva njena predstavnika. To sta okrasna paprika in koralnik (Solanum capsicastrum).

Koralnika kot lončnice ne gojimo zaradi listja in cvetja, ampak zaradi obarvanih plodov.

Koralnik, ki je znan pod različnimi imeni, kot so zimska češnja, jeruzalemska češnja, božje jagode, sobni jagodnjak, koralni razhudnik ali rajska češnja, so prinesli iz Brazilije ali Urugvaja v 17. stoletju. Danes je ta grmičasta sobna rastlina z drobnimi jajčastimi listi, ki zraste do 45 centimetrov visoko, zelo priljubljena v jesenskem in božično novoletnem času, ko je polna oranžno rdečih plodov.

Na svetlem in toplem

Seme koralnika posejemo zgodaj spomladi v setvene platoje; pri temperaturi, ki je višja od 15 stopinj Celzija, seme vzkali že v nekaj dneh. Ko so sadike dovolj razvite, jih presadimo v cvetlične lonce premera 9 do 13 centimetrov. Za uspešno rast je najprimernejši kompost, ki smo mu dodali nekaj ilovnate zemlje. Poleg tega lahko rastline razmnožujemo tudi s potaknjenci, ki jih jemljemo v spomladanskem času od prezimljenih rastlin.

Koralnik postavimo na svetlo mesto, ki pa naj ne bo izpostavljeno neposredni sončni svetlobi. Rastlinam ne ustreza previsoka temperatura; poleti jih lahko preselimo na vrt ali okensko polico, kjer naj ostanejo do novega leta, če seveda zima ni prehuda.

Če koralnik postavimo kot aranžma na nizko mizo ali posadimo v cvetlični zaboj v zaprtem prostoru, naj temperatura ne bi presegla 18 stopinj Celzija, saj topel in suh zrak precej skrajšata življenjsko dobo jagod. Grmičasto razrast rastlin pospešimo z odstranjevanjem rastnih vršičkov.

Pomembno je vlaženje rastline

V času rasti moramo biti pozorni predvsem na primerno vlaženje, saj rastlina ne prenaša suhe zemlje, kar se najprej pokaže v odpadanju listja, pozneje pa tudi jagod. Rastline zalivamo vsak drug dan, pozimi pa nekoliko manj. Ker koralniku ustreza vlažno ozračje, je priporočljivo, da ga vsak dan rosimo z mlačno vodo, predvsem če je rastlina v zaprtem prostoru. Gnojilo dodajamo vodi za zalivanje med intenzivno rastjo – poleti na 14 dni.

V juniju in juliju začne grmiček nastavljati bele cvetove, ki spominjajo na cvetove krompirja ali paradižnika. Rastlina nam bo trud z vsakodnevnim oroševanjem med cvetenjem povrnila s hitrejšim dozorevanjem jagod. Več plodov dosežemo, če cvetove oprašimo ročno.

Jagode niso užitne

Čeprav jagode niso smrtno nevarne, njihovo uživanje lahko povzroči slabost, črevesne težave, ob hujših zastrupitvah je treba celo izpirati želodec.

Jagode koralnika, ki je na primerno svetlem in ne pretoplem mestu. ostajajo na rastlini do pozne pomladi. Čeprav velja koralnik za enoletnico, ga lahko gojimo še naslednje leto. Ko jagode odpadejo, postavimo cvetlični lonec na hladnejše mesto (od 10 do 12 stopinj Celzija). Da bi bili novi poganjki čim močnejši, rastlino aprila porežemo približno do polovice velikosti. Po spomladanski rezi jo je priporočljivo presaditi v novo zemljo. Pri večletni vzgoji se moramo zavedati, da grmiček sčasoma oleseni in je cvetni nastavek skromnejši.

Ob primerni oskrbi grmičkov skorajda nimamo težav z boleznimi in škodljivci. Včasih rastlino okuži virus črne obročkavosti paradižnika (značilni znaki so zavrta rast in koncentrični krogi na listih). V tem primeru je grmiček najbolje uničiti.

Marjetka Hrovatin