Včasih sem za zastiranje vrta uporabljala različne zastirke (seno, slama, listovka …). Pred časom pa sem naletela na članke, posnetke in knjige angleškega vrtnarja Charlesa Dowdinga, ki z veseljem deli svoje znanje in promovira vrt brez prekopavanja, zastrt s kompostom.

 Takrat sem se odločila, da bom tudi sama uredila vrt po njegovi metodi. Dowding navaja naslednje prednosti, ki nam jih prinese zastiranje s kompostom:

– manj plevela,

– več pridelka,

– prihranek prostora in

– prihranek časa.

Zelo pogosta napačna predstava je, da na vrtu brez prekopavanja potrebujemo več komposta, kot na vrtu, ki ga prekopavamo. Ravno obratno je res. Zmotno je tudi mišljenje, da zemlja, ki smo jo leta dolgo prekopavali, prekopavanje kar nekako potrebuje, sicer ne bo obrodila – kot da bi se navadila na to, da jo enkrat ali dvakrat na leto temeljito izmučimo. To je zgolj mit, povsem neosnovan in neresničen.

Ko se odločimo, da bomo vrt poslej obdelovali brez prekopavanja in ga zastrli s kompostom, je vse, kar moramo narediti, to, da trdovratne plevele porežemo do tal in odstranimo površinske korenine, nato pa vrt zastremo s kompostom.

Če je vrt zelo zapleveljen, lahko pred nanosom komposta vrt prekrijemo s kartonom. Ob tem pa se moramo zavedati, da je karton lahko odlično zatočišče za polže in ga zato uporabimo le, če je res nujno.

Ob prehodu na drugačen način obdelave vrta je torej priporočljivo, da na začetku vrt res na debelo zastremo s kompostom: do 15 centimetrov na debelo. Največja komposta bomo tako porabili na začetku, v prvem letu. Kasneje kompost samo dodajamo. Kompostno zastirko vsako leto osvežimo s 3 do 5 centimetrov debelo novo odejo. Bolj ko bo zemlja nahranjena,

manj bo »jedla« kompost, več ga bo ostajalo in ne več izginjal v osnovna tla.

Visoke grede dopolnimo s kompostom

Na vrtu imam dve betonski visoki gredi in improvizirano visoko gredo (sestavila sem jo iz kovinskega ogrodja, ki sem ga znotraj obložila s talno oblogo, ki prenese bivanje na prostem), dve dvignjeni gredi z lesenimi stranicami (ena v velikosti manjše njive, druga majhna) in zeliščno spiralo.

Ker prostora nikoli ni dovolj in ker sem se igrala z idejo razseljenega vrta, sem ob južni steni hiše postavila še tri visoke grede. Te so namenjene vzgoji plodovk. Dobro so se obnesle, zato nameravam tam sedaj postaviti še dve leseni visoki gredi.

Vsebina visokih gred se je v dveh letih od nastanka že precej posedla. Dopolnila jih bom s kompostom, ki ga potrebujem tudi za izboljšanje zemlje v dvignjenih gredah. Ob tem se seveda postavi vprašanje: kje dobiti tako velike količine komposta?

Domač je najboljši

Kompost, ki ga pridelamo sami doma, je pogosto veliko boljše kakovosti od kupljenega. Vendar je doma zelo težko narediti dovolj komposta, saj za kaj takega preprosto nimamo dovolj surovin.

Najslabše bi bilo, če bi kupili kompost vprašljivega porekla in kakovosti, ter z njim na svoj vrt zanesli različne strupe.

Nekaj takega se je zgodilo Charlesu Dowdingu: s kompostom iz konjskega gnoja je na vrt prinesel tudi herbicid, ki vsebuje aminopyralid. Ta herbicid zavira rast stročnic in razhudnikov. Zato tudi v tem primeru velja stari rek: nisem dovolj bogat, da bi kupoval poceni in zanič.

Kompost sicer delam sama; v ta namen je pred vhodom na vrt postavljen velik kompostnik, ki ga polnim zadnji dve leti. Spodnje plasti so gotovo že predelane, zato ga bom odprla, presejala in porabila zrel kompost za vrt.

Na severni strani parcele pod veliko staro češnjo od lanske jeseni kompostiram listje v ogradi iz palet. A kompostiranje listja je dolgotrajen proces – tega komposta letos še ne bom mogla uporabiti.

Močna rast v zdravi zemlji

Ker so se nekatere visoke grede v dveh letih po nastanku že močno posedle, bom domači kompost presejala in ga dala v grede kot prvo plast, nanj pa nasula ekološki kupljeni kompost.

Vem, da bom na takšnem vrtu pridelala več na manjši površini, hitreje, in z manj truda, pa še lep je. V zdravi zemlji je rast močna. Pridelamo več na manjši površini. Prihranimo tudi čas, ki ga za zalivanje, vzdrževanje in pletje vrta porabimo manj.

Na vrtu brez prekopavanja, ki je zastrt z zastirko iz komposta, sejemo in sadimo neposredno v kompostno zastirko.

Zgodaj aprila lahko posejemo korenje, ki ga bomo pobirali junija. Sejemo v plitve jarke. Med vrste korenčka posejemo mesečno redkvico, ki vzklije hitreje in tako označimo setev. Po setvi jarke zalijemo in zasujemo, nato pa gredo do vzklitja semen pokrijemo s kopreno, lahko tudi s kartonom. Korenček za vzklitje potrebuje približno dva tedna. Kakovosten kompost ne vsebuje veliko semen plevelov, zato s pletjem ne bo dosti dela.

Skrbimo, da greda ostane vlažna, saj bo sicer seme težko vzklilo. Zemlje pred zastiranjem s kompostom ni treba prekopati. Zemljo pustimo nedotaknjeno, le zastremo jo s kompostom in vanj neposredno sejemo seme.

Z zastirko iz komposta nahranimo življenje v zemlji, enako kot se to dogaja v naravi. Tako zastrta zemlja lažje zadržuje vlago in je bolj zračna.  Metoda brez prekopavanja, pri kateri zastiramo s kompostom, deluje pri vseh vrstah zemlje, njen učinek pa je še posebej odličen, kadar gre za ilovnato zemljo.

 Bojca Januš