V skupini zgodnjih zelenjadnic prevladujejo kapusnice, in sicer zelje, cvetača, brokoli, redkvica in kolerabica. Tokrat predstavljamo kolerabico, zanimivo, a manj gojeno vrsto zelenjave, ki ni občutljiva za nizke temperature, zato jo lahko začnemo na zelenjavnem vrtu gojiti že zgodaj spomladi.

Najmlajša kapusnica
Kolerabica je med predstavniki družine kapusnic manj znana in najmlajša predstavnica. Kolerabica (Brassica oleracea L. var. gongylodes L.) je v evropskem prostoru po obsegu tržne pridelave bolj poznana severneje od nas v državah, kot so Nemčija, Francija, Švica, tudi Avstrija. Nemci, kjer jo poimenujejo Kohlrabi, se še posebej radi pohvalijo, da je postala zanimiva vrsta zelenjave približno od konca 16. stoletja, ko so mnogi narodi povzeli poimenovanje po njih. In če smo pri poimenovanju natančni, moramo priznati, da tudi slovensko ime zelo spominja na nemškega. Vzroki za njeno vse večjo priljubljenost med Slovenci so verjetno v njenih značilnostih. Ker sem že omenil, da spada v družino kapusnic, naj zgolj opomnim, da je to najobsežnejša in zelo raznolika družina, ki jo tudi pri nas poznamo po tem, da dajejo njeni predstavniki uporabne pridelke listov, glav, brstov, rož, odebeljenih stebel in korenov. Kolerabica pa je nekaj posebnega: pri njej je odebeljeno steblo tisti del, ki ga uživamo. Mnogi mislijo, da je oblikovano, odebeljeno in omesenelo steblo koren. A če ste jo že kdaj pridelali, se boste spomnili, da ste pod omesenelim delom stalno morali odstraniti majhen del nadzemnega stebla s koreninskim sistemom. In to je dokaz, da je pridelek v bistvu steblo, ki se je odebelilo nad tlemi in ne koren, ki se oblikuje v tleh. Odebeljeno steblo kolerabice zato preprosto poimenujemo tudi gomolj, kar pa botanično gledano ponovno ni pravilno, a nič zato, saj imamo tudi pri česnu stroke česna, pa česen zato še ni stročnica, ampak je čebulnica.
K zanimivosti kolerabice pripomore tudi to, da poznamo sorte kolerabice, ki oblikujejo zelene ali rdeče vijolične gomolje. Predlagam, da v ponudbi semen za kolerabico poiščete tudi takšne sorte in potem zasnujete posevek kolerabice z izmenjaje belo in vijolično posajenimi rastlinami.

Neposredna setev ali sadike
Za zasnovo zgodnje pridelave je vsekakor v prednosti saditi prej vzgojene sadike. Le redki jo še sejejo v vrstice. Izkoristek semen je s pridelavo sadik mnogo večji. Ker je kolerabica kapusnica, ni zahtevna za vzgojo sadik, ki jih lahko začnemo vzgajati že od januarja dalje, bodisi v kakšni ne preveč topli, a svetli sobi ali v rastlinjaku. Seveda bo uspeh vzgoje odvisen od gojitvene temperature. Optimalna temperatura gojenja je od 12 do 16 °C podnevi, ponoči pa ne pod 10 °C. V takšnih pogojih bo v rastlinjakih vsekakor potrebno ponoči ogrevati, v stanovanju pa paziti, da nam previsoke temperature ne izdolžijo (pretegnejo) sadik, ker potem kolerabica ne bo uspela odebeliti stebla nizko nad tlemi v dober gomolj.
Ko imajo sadike vsaj štiri, bolje pa šest ali več pravih listov, so primerne za presajanje na stalno mesto. Zgodaj v marcu jih presadimo v rastlinjak ali toplo gredo v kombinaciji s prekrivanjem s kopreno. Izkušnje sajenja na prosto pravijo, da potem, ko z 19. marcem mine nevarnost Jožefove zime, lahko zasnujete posevek po večini Slovenije tudi na prostem, še posebej, če izberete zavetno, sončno in južno lego, kjer se bo le redko ohladilo pod 5 °C. Posajene rastline zaščitimo z eno ali več plastmi koprene.

Tla in gnojenje
Kolerabica je tako kot preostale kapusnice srednje zahtevna vrsta zelenjave. Zato nam v vrtnih tleh s pH vrednostjo nad 5,5 dodana hranila iz domačega komposta ali preperelega hlevskega gnoja omogočijo optimalno rast kolerabice. V pregnojenih tleh bomo imeli veliko težav s preveč bujno rastjo rastlin, ki bodi intenzivno oblikovale liste, steblo se bo slabo debelilo, zato pridelek ne bo zadovoljil potreb vrtnarjev. Zato bodite pri gnojenju kolerabic zmerni.

V mešanih posevkih
Kolerabica se v mešanih posevkih zelo dobro počuti. Še posebej dobro izkoristi prazen prostor med bolj počasi rastočo glavnato solato, kjer bo do končnega oblikovanja gomoljev potrebovala spomladi ravno toliko časa, da bo še pred spravilom solatnih glav že primerna za spravilo. Sicer je dobra soseda stročnicam, čebuli, rdeči pesi in blitvi. Seveda je ne kombiniramo z njenimi bližnjimi sorodnicami iz družine kapusnic ter tudi ne s paradižnikom.

Sadilne razdalje – vpliv na čas spravila
Pri sadilni razdalji se prilagodimo sorti. Če pridelujemo takšne, ki so sposobne oblikovanja zelo velikih gomoljev, jih vsekakor sadimo na večje razdalje. A večina kolerabic oblikuje gomolj s premerom med 4 do 7 centimetri. Za takšne je dovolj sajenje v vrste na razdaljo od 15 do 20 cm med sadikami ter vsaj 30 do 40 cm razdalje med vrstami. Seveda lahko sadimo gosteje, vendar bodo potem gomolji manjši, kar pa niti ni slabo. Ker kolerabica v zgodnji pomladi zelo hitro raste, moramo biti s spravilom pravočasni, da nam ne oleseni in ne postane vlaknata. Zato raje večkrat sadite, da boste imeli s postopnim zorenjem dalj časa na voljo mlade, sveže in neolesenele kolerabice.
Naj za zaključek prepričam še s podatki o vsebnosti koristnih snovi v pridelku kolerabice. Poleg odebeljenega stebla – gomolja kolerabice so užitni tudi mladi listi, ki jih nikakor ne zavrzite. V listih je še posebej veliko vitamina C, ki ga je dvakrat več kot v gomolju, kjer je okrog 50 mg vitamina C/100g. Poleg tega kolerabica vsebuje še vitamin B1 in B2, karotin, minerale (K, Ca, P, Mg in Se), sladkorje in nekaj beljakovin ter okrog 90 do 93 % vode. Tudi zaradi vsega tega je vredno kolerabico umestiti v pridelavo množice različnih vrst zelenjave v vrt.

Besedilo in fotografije: Igor Škerbot