V pridelovalni sezoni, ki se počasi izteka, smo se najprej soočali z nizkimi temperaturami in obilico padavin, sledilo je poletje z nadpovprečno visokimi poletnimi temperaturami in vročimi obdobji, ki se kar niso zaključila. Del države se je soočal s sušo, del pa je skoraj redno dobival pošiljke padavin.

V preteklih tednih smo z vrtov pridno pospravljali pridelke, odstranjevali ostanke rastlin, opore za rastline, sadili in sejali zelenjadnice, ki jih bomo uporabljali pozno jeseni, pozimi in spomladi. V odvisnosti od vremenskih razmer so pridelavo zelenjave tudi letos pomembno krojili različni škodljivci. Pri načrtovanju nove pridelovalne sezone strokovnjaki pogosto opozarjamo na pomen kolobarja, odstranjevanje ali uničenje rastlinskih ostankov, čiščenje in razkuževanje opore in podobno, saj se z izvajanjem osnovnih preventivnih ukrepov lahko izognemo mnogim težavam s škodljivci in boleznimi v prihodnji pridelovalni sezoni. Številčna populacije škodljivcev v letošnjem letu še ne pomeni, da bomo s tem škodljivcem imeli težave tudi v drugo leto, saj je njihova številčnost in preživitvena sposobnost v veliki meri odvisna od našega ravnanja.

Hrošči in metulji

Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata) in rdečenoga lilijevka (Lilioceris merdigera) sta le dva od hroščev, ki smo jih tudi v letošnjem letu srečevali v naših vrtovih. Prvega na krompirju, v avgustu tudi na jajčevcih, drugega na čebuli, česnu, poru, stoletni čebuli in še kakšni čebulnici. Imata podoben razvojni krog. Odrasli hrošči v toplih pomladnih dneh prilezejo iz prezimovališč, samice po parjenju odlagajo jajčeca na gostiteljske rastline, iz jajčec se izležejo ličinke (te običajno povzročijo največjo škodo na rastlinah), odrasle ličinke migrirajo v tla, kjer se zabubijo. Iz bub se še v istem letu izležejo odrasli osebki – hrošči, ki po prehranjevanju na gostiteljskih rastlinah tudi prezimijo. V ugodnih spomladanskih temperaturah hrošči prilezejo na plano in se znova hranijo na gostiteljskih rastlinah. Če so gostiteljske rastline na isti gredici kot preteklo leto ali v bližini takšne gredice, hrošči nimajo daleč do vira hrane in si po dolgi zimi lahko hitro naberejo novih moči.

V mnogih vrtovih škodo povzročajo tudi strune – ličinke hroščev pokalic (Elateridae). Strune prištevamo med najpomembnejše talne škodljivce okopavin in vrtnin. Gospodarsko so najbolj pomembne vrste iz rodu Agriotes. Ličinke celotno življenje preživijo v tleh in se gibljejo horizontalno (v iskanju hrane) in vertikalno v globlje plasti (zaradi nižjih temperatur in pred močnim izsuševanjem zgornje plasti tal). Proti površju tal se pomaknejo takoj, ko se spremenijo razmere, ki so jih prisilile v pomikanje v globino oziroma ko se tla segrejejo nad 4,5 °C. Razvojni krog hroščev pokalic navadno traja od 2 do 4 leta. Prezimijo lahko ličinke v različnih razvojnih stopnjah ali mlade pokalice (odvisno od vrste).

Zagotovo ste tudi v letošnjem poletju opazovali bogastvo različnih metuljev, ki so obiskovali cvetove različnih rastlin v vrtovih in njihovi okolici. Metulji sami ne povzročajo poškodb na gojenih rastlinah, ampak poškodbe z objedanjem tkiva povzročajo ličinke metuljev – gosenice. Med pridelovalci kapusnic sta zagotovo zelo znana kapusov (Pieris brassicae) in repni (Pieris rapae) belin. Kapusov belin na leto oblikuje dva, v toplih jesenih tudi tri rodove. Škodljivec prezimi v stadiju bube na drevesih, zidovih, plotovih in drugih skrivališčih v bližini rastišč gostiteljskih rastlin. Repni belin običajno razvije dva rodova na leto, prezimi pa v razvojni fazi bube kar na rastlini. V iskanju mest za odlaganje jajčec ti metulji dnevno preletijo tudi do štiri kilometre.

Med pridelovalci zelenjadnic je zadnja leta zelo dobro poznana tudi južna plodovrtka (Helicoverpa armigera), saj lahko njene gosenice ob močnejšem napadu v zelo kratkem času močno poškodujejo plodove na papriki, paradižniku, jajčevcu, stroke fižole … Vrsta je migratorna in k nam prileti od drugod. Južna plodovrtka ima dva rodova letno, tretji rod prezimi kot buba v tleh. Pri nas prezimi na prostem le izjemoma, pogosteje pa kot buba v rastlinjakih. Buba tretjega rodu, ki prezimi je hkrati stadij mirovanja južne plodovrtke, ki v zmernih rastnih razmerah traja od enega meseca pa do več kot 175 dni.

Prezimovališča stenic

Rastlinojede stenice so nadloga, ki v zadnjih poletjih z izsesavanjem rastlinskih sokov obilo preglavic povzroča številnim pridelovalcem paradižnika, paprike, kumar, fižola … Precej razširjena je zelena smrdljivka (Nezara viridula), ki letno razvije več rodov, zimo pa preživijo odrasli osebki v stadiju mirovanja. Kot odrasli osebki zimo preživijo tudi predstavniki marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys).

Vrsta izvira iz vzhodne Azije in se je v zadnjih letih razširila tudi po Evropi. Na odrasle osebke marmorirane smrdljivke postanemo še posebej pozorni v septembru ali začetku oktobra, ko se začnejo zbirati in iskati zavetja v hišah, vrtnih lopah, naravnih razpokah v lubju in drugih primernih skrivališčih, kjer preživijo zimo v stanju mirovanja (diapavza). Odrasle stenice proti koncu aprila zapustijo svoja zimska prezimovališča in se začnejo hraniti ter zbirati na mestih za parjenje. Vrsta ima pri nas eno generacijo na leto.

Zapleteno pri listnih ušeh

Listne uši (Aphididae) na številnih zelenjadnicah povzročajo neposredno škodo s sesanjem rastlinskih sokov na rastlinah. Napadene rastline zaostajajo v rasti, listi rumenijo in se zvijajo. Uši povzročajo tudi posredno škodo na rastlinah s prenašanjem rastlinskih virusov in nekatere vrste tudi z izločanjem medene rose, na katero se naselijo glive sajavosti.

Listne uši imajo nepopolno preobrazbo, saj v njihovem razvojnem krogu ni stadija bube. Razmnožujejo se nespolno in spolno. Enemu spolnemu rodu običajno sledi večje število nespolnih (deviškorodnih). Pri vrstah, ki imajo popoln oz. holocikličen razvoj, se iz prezimljenega jajčeca spomladi izleže uš temeljnica (nekrilata samica), ki je prva posameznica nespolnega razvoja listnih uši. Njeni potomci so vso pomlad in poletje živorodne samice, dokler jeseni ne nastopi čas za oploditev. Takrat se pojavijo krilati samci, ki oplodijo samice. Anholociklične vrste nimajo spolnega rodu in se razmnožujejo nespolno. Prezimijo kot odrasle uši ali nimfe. V kontinentalnem podnebju se pojavljajo vrste, ki imajo obe razvojni obliki.

Prezimovanje večine vrst listnih uši je povezano z zimskim gostiteljem, ki je navadno lesnata rastlina, spomladi pa preletijo na drugotne zelnate ali lesnate gostitelje. Govorimo o dvodomnih vrstah listnih uši. Na poletnih gostiteljskih rastlinah se pojavljajo le nespolni rodovi, medtem ko jeseni preletijo na zimskega gostitelja, kjer sledi spolno razmnoževanje in oplojene samice odložijo jajčeca, ki prezimijo. Vrste uši, katerih razvoj je povezan le z eno rastlinsko vrsto, imenujemo enodomne.

Zapleteno? Pomembno je vedeti, da uši, bodisi v stadiju jajčeca (vrste s popolnim razvojem) bodisi v stadiju odrasle uši ali nimfe prezimijo na rastlinah, torej nekatere tudi na plevelih, okrasnih rastlinah.

(Se nadaljuje.)

Besedilo in fotografije: Iris Škerbot