Kaparji so žuželke, velike od 2 do 5 mm. Samci so navadno gibljivi, imajo par kril in dobro razvite noge. So brez ustnih delov in se ne hranijo. Samice so brez kril, največkrat tudi brez tipalnic in nog, imajo pa dobro razvito sesalo. Navadno so prisesane na stalno mesto. Telo samic je čokato in pokrito s ščitkom ali kapico, pri nekaterih vrstah pa le z voščeno prevleko. Ščitek je zgrajen iz voska, olevkov in različnih izločkov. Ličinke so sploščene in v prvem razvojnem stadiju gibljive, kasneje pa so skoraj negibljive ali prisesane na stalno mesto. 

Ličinke in samice kaparja ubadajo svoje sesalo v prevodne cevi različnih organov rastlin in iz njih sesajo sokove. Pri tem izločajo slino, ki povzroči barvna in druga iznakaženja na rastlinah.

Kaparji povečini spadajo med toploljubne vrste. Prija jim suho vreme, prenesejo pa tudi nizke zimske temperature.

Na svetu štiri tisoč vrst

Pogosto se srečamo s češpljevim kaparjem in volnatim kaparjem. Na trdoleski pogosto povzroča težave trdoleskin kapar, na hortenzijah se srečujemo s hortenzijevim kaparjem. Na sadnem drevju je pogost ameriški kapar. Na svetu je poznanih štiri tisoč vrst kaparjev, v srednji Evropi okrog 180 vrst, v Sloveniji pa se omenja okrog 20 pomembnejših vrst na vinski trti in sadnem drevju, na okrasnih rastlinah pa so kaparji slabše preučeni.

Zatiranje trdovratnih škodljivcev

V domove kaparje zelo pogosto vnesemo z napadenimi rastlinami. V zgodnejših razvojnih stadijih, ko so še gibljivi, se pogosto namestijo v nedostopne ali težje dostopne dele rastlin, kjer se nemoteno razmnožujejo. Kaparji so izpostavljeni različnim plenilcem (polonice, tenčičarice, plenilske stenice) in parazitoidom (osice najezdnice), vendar to v boju s temi trdovratnimi škodljivci običajno ne zadošča.

Zaradi njihove trdovratnosti v smislu zatiranja, je smiselno tudi doma uvesti tako imenovano rastlinsko karanteno – nove rastline imejmo nekaj dni ločeno od ostalih rastlin in jih opazujmo oziroma temeljito pregledujmo na morebitno prisotnost teh škodljivcev.

Včasih je enostavneje in ceneje, da napadene rastline preprosto uničimo oziroma zavržemo. Pri manjšem napadu kaparje preprosto odstranjujemo ročno z vatirano palčko in alkoholom ali pa si na roko preprosto nadenemo mehkejšo rokavico in jih fizično uničimo (zmečkamo). V primeru, da je to možno, le odstranimo napadene dele rastlin skupaj s škodljivcem in jih uničimo (na primer le napadeno vejico napadenega zelišča, okrasne rastline …). Za zatiranje lahko uporabimo tudi katerega v ta namen registriranih insekticidov.

Zaradi ščitka, ki jih obdaja in pogosto tudi izločene medene rose, se kaparji uspešno upirajo dotikalnim (kontaktnim) insekticidom.

Z uporabo sistemično delujočih insekticidov pa pogosto zgolj omejujemo njihovo širjenje. V primeru uporabe insekticidov bodimo previdni in posamezen insekticid pred uporabo na večjem številu rastlin predhodno preizkusimo na posameznih rastlinah (fitotoksičnost!).

Iris Škerbot