Vrste in sorte, ki so jih žlahtnitelji bodisi odbirali v naravi bodisi žlahtnili za namen pridelave, pridelujejo pridelovalci širom sveta. Tehnologije pridelave jagodičja so zelo različne. Od visoko tehnološke intenzivne pridelave, ki od pridelovalca zahteva velike denarne vložke v infrastrukturno opremljenost kmetije, do manj intenzivne klasične integrirane pridelave do ekološke, ki navadno poteka na manjših površinah. Največji delež predstavlja klasična integrirana pridelava, kjer pridelovalci navadno v zavarovanih prostorih glede na potrebe uporabljajo dovoljena sredstva za varstvo rastlin in mineralna gnojila. A ne glede na način pri pridelavi jagodičja velja, da je za uspešno pridelavo potrebno veliko znanja in ročnega dela, kar posledično prinaša višje odkupne cene. Plodovi jagodičastih sadnih vrst so resda majhni, a kljub temu bogati z zdravju koristnimi snovmi. So pomemben vir vlaknin, kot sta lignin in pektin, ter mineralov, kot so na primer kalij, kalcij in magnezij. Visoke vsebnosti vitaminov ter bioaktivnih snovi izboljšajo odpornost organizma in sodelujejo pri pomembnih telesnih obrambnih mehanizmih. Jagodičasti plodovi so torej nepogrešljivi del vsakodnevne prehrane z velikim prehranskim potencialom.

Bogat prehranski potencial

Jagodičje združuje sadne vrste, ki imajo dve glavni skupni lastnosti. Njihovi plodovi so majhni in imajo neverjetno bogat prehranski potencial. Poleg tega so plodovi jagodičastih rastlin precej občutljivi, dozoreli pa se obarvajo v različne odtenke rumene, rdeče in modre barve. Slovenija je država vrtov, mnogi tujci so navdušeni nad tem, kako Slovenci z veseljem pridelamo hrano zase in za svojo družino. Zato skoraj pri vsaki hiši vidimo vrt ali celo manjšo njivo, vedno več balkonov zasedejo velika korita in atrije stanovanj krasijo visoke grede. Glede na to, kako radi imamo jagodičje ter kako se ga razveselijo naši otroci in vnuki, ni čudno, da nanj v domačih vrtovih redko pozabimo. Jagodičje sadimo predvsem za svežo uporabo, lahko ga tudi predelamo v sokove, marmelade ali zamrznemo ter se tako z njim razvajamo tudi v dolgih zimskih večerih. Sveže jagodičje je nepogrešljiv vir vlaknin, mineralov, vitaminov in drugih snovi, ki so pomembni gradniki našega zdravja. Zatorej lahko povzamemo, da je jagodičje, ki je bilo pridelano na naravi prijazen način, pomemben del prehrane in nujna podpora našemu imunskemu sistemu.

Vpliv uživanja jagodičja na naše zdravje

Pomen jagodičja v prehrani in tudi farmacevtski industriji je neprecenljiv. Kronična obolenja, kot so srčno žilne bolezni, rak in infarkt znanstveniki povezujejo z nezdravim prehranjevanjem. Priporočila so, da naj bi odrasla oseba dnevno zaužila 400 g svežega sadja in zelenjave. A v večini držav posamezniki zaužijejo le polovico zahtevane količine. Jagodičje dokazano vsebujejo mnogo fitokemične komponente, tako imenovane bioaktivne snovi, ki ščitijo celice pred oksidativnimi poškodbami, izboljšujejo delovanje imunskega sistema ter razstrupljevalnih encimov, regulirajo krvni tlak, delujejo protivirusno in ščitijo pred bakterijskimi okužbami. Jagodičje ima v primerjavi z drugimi sadnimi vrstami zelo velike količine antocianinov. Odgovorni so za rdečo, rumeno, oranžno, modro obarvanost plodov. Poleg omenjenih sekundarnih metabolitov, antocianinov, je na primer za jagode značilna velika vsebnost elagnih kislin, ki dokazano krepijo naše zdravje. Prav tako jagodičje vsebuje velike količine C vitamina, toliko, da že ena pest teh drobnih plodov pokrije dnevno potrebo po tem pomembnem vitaminu. Vitamin C ima mnogo pomembnim nalog, kot na primer sodeluje pri tvorbi kolagena, sintezi hormonov, krepi imunski sistem, veže kovine ter varuje pred boleznimi srca in ožilja ter osteoporozo. Prav tako je jagodičje pomemben vir vitamina B, ki dokazano preprečuje okvare živčevja.

Potrebno je poudariti tudi to, da na vsebnost zdravju koristnih snovi vplivajo tudi pridelovalne razmere. Prav tako so razlike opazne med različnimi sortami. Raziskovalci so na primer dokazali, da ima jagodičje, ki je bilo pridelano po načelu ekološke pridelave, večje vsebnosti zdravju koristnih snovi. Prav tako skladiščenje, zamrzovanje ter predelava značilno zmanjša vsebnost tako vitaminov kot mineralov ter ostalih sekundarnih metabolitov. Zato čim več jagodičja pojejmo svežega, kar neposredno z grma, če je to le mogoče.

Kaj vse lahko pripravimo iz jagodičja

Botanično gledamo največkrat za prehranski namen uporabimo plodove. Njihov potencial vsekakor najbolje izkoristimo, ko jih uživamo čim bolj sveže. Nekateri plodovi kot sveži niso najbolj okusni, saj kljub temu, da so popolnoma dozoreli, še vedno ohranjajo svojo trpkost. Sveže najpogosteje uživamo jagode, ameriški borovnice, maline, robide, kosmulje, ribez, šmarno hrušico in drobnoplodni kivi. Na primer aronija, nekatere sorte haskap jagode, drena, rakitovca, jerebike in črnega ribeza so bolj primerne za predelavo in sveže navadno v prehrano ne umeščamo. Žlahtnitelji se trudijo, da bi bile tudi te vrste užitne sveže. Tako lahko zadnja leta posadimo dren, ki nima trpkih plodov, kanadske sorte haskap jagode so manj trpke in tudi črni ribez z velikimi okusnimi plodovi lahko posadimo.

Kadar vsega sadja ne uspemo pojesti svežega, ga lahko uporabimo kot sestavino v sladicah. Če pri pripravi zmanjšamo ali nadomestimo beli sladkor, so sladice iz jagodičja zelo primerne tudi za sladkorne bolnike ali tiste, ki bi radi izgubili kakšen kilogram. Sveže narezano jagodičje daje svežino sadnim tortam, rezinam, ruladam, pitam in sladicam v kozarčkih. Ko jagodičje pokuhamo ali z njim nadevamo testo, ki ga naknadno pečemo v pečici, pazimo, saj bo spustilo kar nekaj vode. Dejstvo namreč je, da je večina jagodičja sestavljena pretežno iz vode. Če vidite, da je vaša sladica preveč namočena zaradi sadnega soka, zmanjšajte temperaturo in čas peke oziroma kuhe malce podaljšajte. Voda bo izparela in ustvaril se bo čudovit jagodičasti preliv karamelne teksture. Kadar se odločite za pripravo sladice iz obdelanega sadja, brez težav uporabite zamrznjene plodove. Če boste pripravljali sladico s kremo, kij ji boste dodali zamrznjeno sadje, morate paziti, ker bo s taljenjem to sadje izgubilo obliko, barvo in prožnost, prav tako pa bo izpustilo veliko vode.

Za ozimnico jagodičje predelamo v marmelade, sokove, prelive in podobno. Čez zimo jih uživamo samostojno ali v kombinaciji z najljubšo prilogo. Prav jagodičje je pogosta priloga tudi mesnim jedem. Plodove lahko posušimo ter jih dodamo čajnim mešanicam ali uživamo suhe. Suhe borovnice na primer lajšajo prebavne težave, brusnični čaj lajša vnetje mehurja.

Uporabni listi

A v prehrani ne uporabljamo le plodov. Kot sestavina čajne mešanice se uporabljajo tudi listi. Na primer čaj iz listov malinjaka priporočajo predvsem ženskam za lajšanje menstrualnih težav, listi jagodnjaka delujejo antioksidativno. Zelo znana je uporaba svežih bezgovih cvetov, ki jih gospodinje pripravljajo v obliki cvrtja, iz sušenih pa skuhamo čaj.

Nikar ne pozabite na jagodičje, ko sestavljate tedenske jedilnike. Pridelovalni pogoji naše čudovite majhne dežele so idealni za pridelavo jagodičja. Zato si na vrtu le pripravite prostor za trajne jagodičaste sadne vrste in plodove uživajte sveže kar se da sezonsko. Ko si boste prihodnjič belili glavo, kaj kupiti za darilo bližnjemu, naberite oziroma kupite košarico jagodičja ali mu podarite mlado rastlino. Ne glede na to kakšna je priložnost obdarovanja ali starost slavljenca, takšnega darila bo vesel čisto vsak.

Nika Cvelbar Weber