Prvi, ki je priporočal to metodo, je bil poljski čebelar in duhovnik dr. Johann Dzierzon (1811–1905), imenovan tudi »oče modernega čebelarstva«; prvi je tudi odkril pri čebelah partenogenezo, kar pomeni, da nastajajo čebele delavke iz oplojenih jajčec, troti pa iz neoplojenih. Svoj postopek prekinitve zaleganja je imenoval »diamantno pravilo«. Z njim je želel predvsem preprečiti rojenje čebel in povečati pridelek medu, vendar njegova metoda ni nikoli prav zaživela v praksi. S pojavom varoje pa je nenadoma postala zanimiva, ker s prekinitvijo zaleganja matic prisilimo te parazite, da preidejo iz celic na odrasle čebele ter tako postanejo ranljivi za zatiranje z različnimi akaricidi.

Posegi v razvoj čebeljih družin
Na moji parceli v Šempasu je paša na akaciji ali robiniji prva in obenem glavna v letu. Na Goriškem začne ta medovita drevesna vrsta cveteti v začetku maja, ko so čebele že na višku svojega razvoja in pripravljene izkoristiti dragoceni dar narave. Obenem pa je to tudi čas rojenja. Če ga pravočasno ne preprečimo z različnimi posegi v razvoj čebeljih družin, nam izrojenci ne bodo prinesli medu in ves naš dotedanji trud s čebelami bo zaman. Prvi topel sončni dan tik pred cvetenjem akacije vsako čebeljo družino pregledam, poiščem matico, ki je običajno na satu z jajčeci, in najmlajšo zalego ter ta sat postavim ob steno praznega sedemsatnega panja, imenovanega tudi prašilček. Lahko je iz lesa ali iz stirodura. Ob sat z zalego vstavim okvir s satnico, na tretje mesto ob njej pa sat z medom in cvetnim prahom. Če bom pustil narejence na istem stojišču, na katerem so gospodarski panji, se bodo pašne čebele vrnile tja, kje so bile doma, in narejenci, tako imenujemo te umetno narejene družinice, bodo nekoliko oslabeli. V tem primeru vstavim v vsak prašilček še četrti sat, ki je lahko prazen, in vanj nalijem nekaj vode, da družinice ne bodo trpele žeje. Pašne čebele so tiste, ki prinašajo medičino, cvetni prah in vodo. Če pa bomo narejence odnesli na novo stojišče, ki bo oddaljeno od prejšnjega vsaj 3 km, jim vode ne bo treba dati, ker bodo stare, izkušene čebele ostale v njih. Zdaj v gospodarskem panju, ki sem mu vzel matico, poiščem dva sata z jajčeci in najmlajšo zalego ter ju označim. Želim namreč, da potegne osirotela družina matičnike nad najmlajšimi ličinkami, kar je pogoj, da bodo nove matice najvišje kakovosti. Enak postopek ponovim pri vseh ostalih gospodarskih družinah. Delo mi zelo olajša dejstvo, da imam v vseh panjih matice označene z ustrezno barvo, kar mi omogoča, da jo zelo hitro najdem v množici čebel delavk. To delo opravim tisti dan pri vseh gospodarskih panjih. Ko z njimi končam, pa sledi še eno opravilo pri narejencih – čebele v ulicah med sati pokapam s sladkorno raztopino 2,5-% oksalne kisline in praktično uničim vse varoje na njih.

Vipavska dolina v času cvetenja akacije

Uničenje varoj na odraslih čebelah
Čez osem dni se vrnem na stojišče in spet se lotim pregledovanja čebeljih družin v gospodarskih panjih. Najprej pogledam oba označena sata, na katerih so pokriti zasilni matičniki. Na vsakem pustim samo enega, po moji oceni najlepšega, ostale uničim. En takšen sat pustim spodaj v plodišču, drugega pa preložim v tretjo etažo AŽ panja in odprem zgornje mediščno žrelo, da bo lahko tudi druga mlada matica, ko se bo izlegla, poletela ven na parjenje s troti. Obe matici se izvalita šestnajsti dan po tem, ko sem odstranil staro matico, na parjenje pa poletita šest dni kasneje in začneta leči jajčeca. Moje petletne izkušnje kažejo, da se v polovici panjev oplodita obe matici, v ostali polovici pa samo ena. Medtem se je izvalila že vsa stara zalega in če je bilo vreme ugodno, so čebele napolnile z medom vse razpoložljive sate. Sledi točenje medu in ker so medtem vse varoje prilezle iz celic ter se naselile na odraslih čebelah, je zdaj idealna priložnost, da jih uničim z oksalno kislino, bodisi s kapanjem, kakor smo to naredil pri narejencih, ali pa s sublimacijo. V času zdravljenja čebel je vse iztočeno satje v točilnici. Tako preprečim, da bi prišla oksalna kislina pri naslednjem točenju v med. Ta se sicer nahaja v majhnih količinah v zelenjavi, zlasti v špinači in rabarbari, vendar sem kljub temu dejstvu previden. Ker že proti koncu maja uničim praktično vse varoje v čebeljih družinah, lahko prestavim poletno zatiranje za kakšen mesec ali dva.

Rezultat ukrepa
Kakšen je torej rezultat opisanega ukrepa? Vsaka gospodarska čebelja družina si je mimogrede vzgojila novo matico in tisto leto praktično ne bo rojila. Vsak čebelar ve, koliko je dela s čebelami od sredine aprila do konca junija, da prepreči nastanek rojilne mrzlice; če se jih ta poloti, čebele delavke lenarijo in ne nabirajo medu, ampak samo čakajo, kdaj bodo zapustile panj v obliki roja. Mlade matice za razliko od starih intenzivno zalegajo tudi kasneje jeseni in tako gredo čebelje družine močnejše v zimo. Med odsotnostjo matice je zalege v panju vsak dan manj, kar pomeni da mlade čebele dojilje nimajo dela in zato hitreje postanejo pašne čebele, kot bi sicer. Rezultat je do 50 % višji donos medu. Zaradi tritedenske prekinitve zaleganja se zmanjša tudi populacija virusov in čebelje družine bodo bolj zdrave. Narejenci s starimi maticami se bodo do konca pašne sezone okrepili z novimi čebelami in jeseni zasedali od začetnih treh kar sedem satov, kar jim bo omogočilo uspešno preživetje v zimskem času. V naslednjem letu bomo lahko z njimi povečali število svojih gospodarskih panjev ali pa jih bomo prodali. In še nekaj, kar je zelo pomembno – na najhitrejši in na najlažji način smo se znebili varoj.
Vsi tisti čebelarji, ki nimajo prve in obenem glavne paše na akaciji, bodo lahko izvedli opisano prekinitev zaleganja kakšne tri tedne kasneje ob začetku cvetenja lipe, pravega kostanja ali smreke. Več na to temo dobijo bralci v knjižici Moja čebelarska praksa 1, ki jo je napisal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.
Besedilo in fotografije: Franc Šivic