Na vrtu jih lahko uporabimo različno, glede na njihove raznolike značilnosti. Čeprav je njihova rastna doba kratka, mnoge med njimi cvetijo nekaj tednov ali celo mesecev. Vrtnar lahko izkoristi to obilje barv in zasadi iz rastlin, ki cvetijo zaporedno, številne najrazličnejše vzorce.
Enoletnice in dvoletnice sadimo najpogosteje na grede in v posode, nekatere vzpenjave in plazeče se rastline pa so najbolj učinkovite, če se razraščajo po ogrodju ali obraščajo brežine. 

Mešane zasaditve, kjer rastejo skupaj grmovnice, zelnate trajnice, čebulnice in enoletnice, so najprijetnejše površine na vrtu. Raznolikost rastlin ponuja bogastvo barv in tekstur in je zanimiva v vseh letnih časih. S tem daje tudi neomejene možnosti za pestro oblikovanje vrta.

Urejen nered

Enoletnice in dvoletnice spadajo v katerokoli zasaditev, lahko jih vsakič sproti zasejemo ali pa pustimo, da se zasejejo same. Če pustimo, da se zasejejo same, se bujno razrastejo, obilje cvetja pa spominja na tradicionalen podeželski vrt, kjer se vse vrste rastlin, tudi solata in druga zelenjava, veselo prerivajo in si skušajo zagotoviti čim več prostora.

Enoletnice in dvoletnice vnesejo svežino in barve na gredo, kjer rastejo trajnice in grmovnice. Lahko se odločimo za živahne mešane zasaditve, kot so na primer klarkija (Clarkia), kozmeja (Cosmos), kalifornijski mak (Eschscholzia californica), poljski mak (Papaver), ali pa za premišljene, tonsko ubrane kombinacije. Če na primer vključimo v gredo, kjer so že rdeče cvetoče rastline, šer rdeče cvetoče enoletnice, kakršna sta škrlatna repati ščir (Amaranthus caudatus) in krilati tobak (Nicotiana alata), ali cvetoče sorte begoniij, pelargonij in verben, bo prevladujoča rdeča barva grede še bolj poudarjena.

Enoletnice in dvoletnice, ki se same zasejejo, so kmalu trajen sestavni del grede in vnašajo na gredo prijeten nered. Zgodaj poleti se vzhodna črnika (Nigella damascena) razraste v barvno mrežo in zapolni praznine med mladimi rastlinami. Izrazita pokončna stebla lučnika (Verbascum) in naprstca (Digitalis) dajeta gredi, ki je sicer bolj strogo zasajena, nekaj sproščenosti kmečkega vrta.

Po lepih listih, pozornost vzbujajočih oblikah cvetov in presenetljivi rasti nekatere rastline posebno izstopajo. Take enoletnice in dvoletnice so lahko ključne točke na mešani gredi in poudarjajo celotno kompozicijo. Najlepše učinkujejo, če celotno zasaditev skladno dopolnjujejo in ne izstopajo preveč. Navadna kozjica (Onopordum acanthium) z velikimi, bodičastimi, srebrno sivimi listi in visokimi, široko razvejanimi cvetnimi stebli je med drugimi rastlinami s srebrnimi listi učinkovito središče. Socvetja naprstcev in ostrožnikov (Delphinium) naj se skladno dvigujejo nad okoliške rastline. Pozornost pritegnejo tudi lepo oblikovani cvetovi pajkovke (Cleome).

Rastline, ki jih gojimo predvsem zaradi listov, delujejo na vrtu največkrat tudi kot arhitekturne prvine. Kloščevec (Ricinus communis) s krpatimi zelenimi ali rdečimi listi da veliki gredi izrazito teksturno noto, prav tako tudi različni okrasni ohrovti (Brassica oleracea).

Primerne za vse letne čase

Enoletnice in dvoletnice hitro rastejo in ker gojenje ni predrago, lahko z njimi zapolnimo prazna mesta med še nerazraslimi trajnicami. Posadimo jih tudi v prazninah, kjer propade kakšna rastlina. Semena sejemo na stalna mesta, izberemo take rastline, ki se po površini in barvi ujemajo z drugimi rastlinami na gredi.

Proti koncu sezone lahko zaradi listja pozimi in cvetja spomladi posadimo na prazna mesta šeboj (Cheiranthus). Pisane preproge pozno jeseni cvetočih mačeh (Viola), trobentic (Primula) in drugih jegličev lahko kombiniramo s spomladi cvetočimi čebulnicami, na primer z narcisami in hijacintami, prav tako pa tudi s pozno cvetočimi tulipani.

Dokler se v skalnjaku ne razrastejo alpske rastline, lahko zapolnimo praznine z enoletnicami, ki imajo rade sončno lego. Da se bolje ujamejo z nežnimi barvami in skromno rastjo alpskih rastlin skalnjaka, izberemo podobne enoletnice, na primer divjo mačeho (Viola tricolor), erinasto lobelijo (Lobelia erinus) in tolščak (Portulaca).

Hitro prekrijejo gole površine

Nekatere enoletnice ion dvoletnice lahko posadimo kot začasne pokrovne rastline, tako na sicer golih površinah ustvarimo barvne otoke. Izbiramo rastline glede na sončno aqli senčno lego, revna ali bogata tla. Na sončnem mestu lahko zasadimo gosto preprogo enobarvnih sort enoletnega grobelnika (Lobularia meritima) ali grenika (Iberis), v senci pa vodenke (sorte Impatiens), ki go0la tla hitro prekrijejo z raščavimi poganjki in barvitimi cvetovi. Za teksturno in barvno zanimivejšo preprogo posejemo poljski mak ali kalifornijski mak, saj se oba hitro razraščata. Nežne pokrovne rastline so še tribarvni slak (Convolvolus tricolor) z modrimi, škrlatnimi in rožnatimi cvetovi ali kapucinke (Tropaeolum) v rdeči, oranžni ali rumeni barvi, včasih s pisanimi listi.

Osvajajo tretjo dimenzijo

Raščave enoletnice in dvoletnice, ki se hitro vzpenjajo ali pa se plazeče razraščajo, lahko prekrijejo prazno steno ali pusto ograjo s pisanim zastorjem cvetja in listja; gost rastlinski splet ju skrije pred pogledi in polepša gole površine. Mnoge enoletnice imajo privlačne liste in lepe cvetove, nekatere, na primer dišeči grahor (Lathyrus odoratus), pa tudi zelo lepo dišijo.

Vzpenjavke in plazeče se rastline so še posebej primerne tam, kjer je malo prostora: v dvoriščnem vrtu ali na balkonu. Opletejo lahko navpične površine ali pa se plazijo po tleh. Mnoge enoletne vzpenjavke lahko gojimo v posodah in so idealne v nanovo posajenih vrtovih, kjer zakrijejo praznine in odvračajo pozornost od še ne povsem urejenih delov vrta.

Bujne popenjave enoletnice, ki opletajo oboke, pergole in druge opore, na primer lepi slak (Ipomoea), kapucinke (Tropaeolum) in delno prezimno trdne trajnice (Cobaea scandens z velikimi rdečimi ali belimi zvončastimi cvetovi), zagotavljajo poleti obilje cvetov. Lepo učinkujejo skupaj s popenjavimi trajnicami. Za najhitrejšo lepo zasaditev sta lepi krilata tunbergija (Thunbergia alata) in Rhodochiton atrosanguineum z nenavadnimi temno rdečimi cevastimi cvetovi.

Popenjave enoletnice so učinkovite, če se vzpenjajo po drugih rastlinah, na primer po bršljanu (Hedera) ali različnih iglavcih. Taka vzpenjavka je deteljnolistna kapucinka (Tropaeolum pelegrinum) s svetlo zelenimi, deljenimi listi in citronasto rumenimi cvetovi, ki imajo narezane venčne liste.

Druga taka rastlina je Eccremocarpus scaber, ki se oprijemlje opore z viticami, med nasprotnimi dvakrat pernatimi listi požene grozde rumenih, rdečih ali oranžnih cvetov. Cveti dolgo časa. Če želimo na primer na goli steni gost zelen zaslon, posadimo laški fižol (Phaseolus coccineus), ki ima nežne rdeče cvetove in užitna zrna.

Marjeta Hrovatin