V naravi jih z nekaj vaje prepoznamo po dlanasto deljenih listih. To so trajnice, ki imajo glede na vrsto cvetove najpogosteje postavljene posamezno na koncu poganjka. Cvetovi so rumeni in oranžni, izjemoma tudi rahlo rožnati ali skoraj beli. Vse je odvisno od vrste in sorte.

Značilne rumene in kroglasto oblikovane cvetove edine evropske pogačice zagotovo dobro poznajo pohodniki in planinci.

Takšno cvetje cenijo tudi ljubitelji vrtnih trajnic in vse tiste občutljive duše, ki od časa do časa spoštljivo prinesejo košček bolj oddaljene narave v svoj vrt. Botanični rod pogačic (Trollius) s skoraj tridesetimi vrstami je doma v hladnejših območjih zmernega pasu po vsej severni polobli. V botanični sistematiki so pogačice zelo blizu navadni kalužnici (Caltha palustris, naša divja vrsta ima tudi nekaj za močvirsko vrtnarjenje pomembnih oblik), oba rodova pa ločimo po zgradbi cveta.

Iz Severne Amerike

Kalužnica ima obarvane samo čašne liste, pogačice pa imajo poleg tega v cvetu ozke jezičaste venčne liste (medovnike ali nektarije), ki se prerivajo v prostoru med številnimi prašniki in širokimi barvitimi ”cvetnimi listi” na zunanjem obodu.

Sicer pa imajo podobno zgradbo še mnoge druge zlatičnice (družina Ranunculaceae), kamor sodijo tudi pogačice. Prav zaradi te družinske pripadnosti so pogačice na pašniku in v senožeti prej škodljive kot koristne, ker so strupene in se jih živina izogiba.

Evropska pogačica

Evropska pogačica (Trollius europeus) raste tudi v Sloveniji in zraste do 60 cm visoko, če se rastlini na siromašnem rastišču slabo godi, pa kar šestkrat manj. Na cvetna stebla tako različnih višin naletimo le na skrajno neugodnih (ali ugodnih) naravnih legah. Vrsta je razširjena po svežih in nekoliko bolj vlažnih travnikih, na nizkih barjih, pod redkimi macesni, na plitvih gorskih tratah in mokrem grušču od montanskega do subalpinskega pasu. Pri nas so pogoste v Karavankah, v Julijskih in Kamniških Alpah, na Snežniku. Na primernih tleh raste od nižin in vse do višine 3.000 m. Navadna pogačica raste celo na Kavkazu in tudi drugod po gorah južne Evrope. Cveti od maja do junija. Pogačice naj bi opraševalcem nudile tudi obilo medičine. 

Opazne na vrtu

Vse pogačice, tudi izhodiščne vrste ali »divje« oblike so v okrasnem vrtu prav opazne rožice. Iz evropske vrste je z udeležbo azijske (in sorodstveno bližnje altajske pogačice, Trollius altaicus) in kitajske nastalo nekaj zares lepih sort. Križanci se med seboj razlikujejo po različni višini, času cvetenja, velikosti cveta ter predvsem po barvnem odtenku, od skoraj bele do močno rumene in kričeče oranžne. Vse so elegantne za vrtno rabo v cvetju in zelenju svojih globoko deljenih listov, pomembne pa so tudi kot rezano cvetje. Sorta ‘Alabaster’ ima na 80 cm visokih pecljih smetanasto rumenkaste cvetove in cveti zelo pozno. Med zgodnjimi in nižjimi je zlatorumena ‘Erliest of Al’, podobna je ‘Golden Wonder’. Posebno za rezanje pa je cenjena kar do 90 cm visoka oranžna ‘Orange Globe’. Za skalnjake poiščemo katero od pritlikavih vrst: Trollius pumilus (25 cm), Trollius ranunculinus (40 cm) ali le 15 cm visoko Trollius laxus iz severnoameriških močvar.

Pogačice pred razcvetom

Deljenje in setev

Gojitveno okolje v vrtu naj bo podobno naravnim rastiščem. Vsaj v času pomladnega prebujanja in ob višku rasti in cvetenja naj v tleh ne bi smelo primanjkovati vode. V vrtu je umesten tudi občasen hranilni dodatek v tej ali oni obliki. V takšnih razmerah se rastline razrastejo in jih lahko razdelimo. To počnemo v jesenskih tednih in delitev je edino primeren način razmnoževanja vrtnih sort, križancev. Sicer pa je možna tudi setev.

Kdor v naravi loči enosemenske oreške raznih zlatic od večsemenskih mešičkov pri pogačicah, si na jesenskih poteh lahko nabere semena za svoje potrebe. Ker so pogačice po naravi hladnokalivke, seme sejemo še pred zimo.

O imenu

Vsaj evropska pogačica po svoji podobi povsem ustreza slovenskemu imenu zaradi zaokrožene upognjenosti cvetnih listov.

Tudi v nemščini naj bi se ime Trollbume nanašalo na staronemški pridevnik troll, kar pomeni kroglast ali zaobljen. V tamkajšnjem sodobnem jeziku pa je Troll škrat.

Drugi viri menijo, da to ime izvira iz švedščine, kjer naj bi se tako imenovalo zlovešče nordijsko božanstvo, gotovo namigujoč na strupenost pogačice. Čeprav ji je uradno strokovno ime in znanstveni opis dodelil šele Linne leta 1753, rastlino omenja že okoli leta 1555 švicarski naravoslovec Conrad Gessner, ko se je potepal po gori Pilatus. Prav lepo ime za pogačico imajo tudi Italijani, ki ji rečejo enostavno botton d’oro, Angleži pa jo prepoznajo kot globe flower.

Izidor Golob