Visoke grede so zelo primerne tudi za premagovanje višinskih razlik, ki nam pogosto delajo težave pri oblikovanju vrta, zato so postale pri nas zelo priljubljene. Lahko jih kupimo ali nam jih naredijo in napolnijo z materialom. Lahko pa jih sestavimo in napolnimo kar sami.

Izdelava visoke grede

Najprej postavimo okvir, ki ne sme biti širši od 170 centimetrov, dolžina pa je odvisna od naših potreb. Če visoko gredo postavimo ob hiši, potem mora biti še za polovico ožja. Višina se lahko giblje od 20 do 30 centimetrov pa vse do višine, s katero si bomo prihranili priklanjanje k zemlji, to je 150 in več centimetrov. Izmerimo kuhinjske površine in razmislimo, ali so dovolj visoke ali je potrebno dodati še kakšen centimeter. Tako boste najlažje prišli do primerne višine. Visoke grede ni treba pretirano vkopati v tla, saj jo drži skupaj tudi njeno polnilo.

Ni nujno, da je visoka greda kvadratne ali pravokotne oblike. Sledimo lahko tudi estetskim in oblikovalskim potrebam ter stranice zaoblimo, zaokrožimo in podobno. Gredo, ki bi jo oblikovali, samo dvignemo od tal na tako višino, kot nam odgovarja.

Material, iz katerega lahko zgradimo okvir, je zelo različen. Od lesa je najbolj obstojen sibirski macesen, zelo lepa in naravna je visoka greda iz ostankov železniških tirov, ki pa jih znotraj dobro zaščitimo, da ni stika z rastlinami. Ta les je namreč globoko prepojen z različnimi kemičnimi snovmi, da je obstojen veliko časa, zato jim moramo preprečiti, da pridejo v stik s koreninami naših rastlin, lahko celo preprečijo razpadanje organske mase, s katero smo napolnili gredo. Uporabimo lahko navadne hlode, ki jih zlagamo seveda drugače kakor tiste na kompostu, tako da med njimi ni odprtin. Vsako gredo od znotraj zaščitimo s folijo, da ni stika z zemljo in rastlinami. 

Visoke grede pa seveda lahko zgradimo tudi iz opeke, ustreznega kamna, skratka naši domišljiji je prepuščeno, kako se bomo tega lotili. Tisti, ki smo imeli srečo obiskati kakšen vrtnarski center v Veliki Britaniji, smo lahko videli, da se že pripravljen material z zelo preprostimi navodili za izdelavo visoke grede da tudi kupiti, pri nas pa so se ponudniki pojavili v zadnjem času.

Polnjenje visoke grede

Polnjenja visoke grede se lotimo konec poletja ali jeseni. Če je možno, gredo postavimo tako, da je daljša stranica grede obrnjena v smeri sever-jug, saj ravno taka smer zagotavlja najboljšo osončenost in osvetljenost vseh rastlin. Kako dolga bo, je odvisno od naših želja, prostora in materiala, ki ga imamo na voljo.

Kateri material potrebujemo

Za drenažo potrebujemo leseni material, narezane veje, lahko pa tudi stebla sončnic in ščirov ali koruznico. Namesto vej lahko uporabimo tudi pesek ali drobno kamenje.

Nato potrebujemo pokošeno travo, seno, zato ta material čez poletje pridno zbiramo. Poleg sena je potrebno še suho listje, zato gredo najlažje oblikujemo jeseni, ko imamo vsega tega materiala dovolj. Gredo bomo napolnili z domačim kompostom, tako grobim kot finim.

Lahko uporabimo tudi še ne povsem dozorel hlevski gnoj. Na vrh pride seveda rodovitna vrtna zemlja.

Taka visoka greda je preprosta za obdelavo, ker material, ki razpada, greje zemljo. Spomladi jo lahko uporabimo tudi kot toplo gredo, le prekrijemo jo s primernimi steklenimi pokrovi, stranice pa obdamo z materialom, ki bo preprečeval izgubo toplote.

Zelo je primerna tudi za nekoliko zgodnejše pridelovanje toploljubnih vrtnin, seveda pa ne nadomešča rastlinjaka.

Pomembno je še, da je z zemljo napolnjena bolj ali manj do vrha, saj bodo sicer majhne rastlinice v senci stranic. Če se poleti seseda, zemljo dodajamo pri menjavi rastlin. Debelino plasti visoke grede prilagodimo višini celotne grede.

Kaj raste na takih gredah

Na takih gredah lahko rastejo prav vse vrtnine. Smiselno je, da razmislimo o mešanih posevkih, predvsem zato, da na manjšem prostoru pridelamo več vrtnin.

Tako lahko sadimo paradižnik, kumare ali papriko, ki rastejo v višino, mednje pa posejemo spomladi solato berivko ali posadimo sadike solate, jeseni pa motovilec ali špinačo. Med vrstice solate posadimo mesečno redkvico, med vrste nizkega fižola pa zgodnje zelje. Ob robu visoke grede naj rastejo plazeče vrtnine, kot so bučke in novozelandska špinača, tudi visoki fižol se lahko povesi navzdol, namesto da bi rasel navzgor.

Namesto špinače morda posadimo mangold ali blitvo, saj nam dve rastlini data več pridelka kakor cela greda špinače. Korenček in por lahko rasteta skupaj. Obstaja še veliko uporabnih kombinacij.

Vsako pobrano rastlino nadomestimo z novo, zemljo samo rahlo prerahljamo, po potrebi je nekaj tudi dodamo. Pri tem ne pozabimo tudi na zelišča in cvetlice. Ker je prostora malo, naj raste na gredi ognjič in mogoče ob robu kakšna kapucinka.

Kmalu boste sami ugotovili, kako in kaj saditi. Paziti je treba le, da večje rastline ne senčijo manjših, skratka, da jih pravilno razporedimo po gredi. Ker vsako leto dodamo novo zemljo, kolobarjenje ni potrebno.

Na kaj moramo biti pozorni

Visoka greda se hitreje izsušuje. Ker ni stika s tlemi in podtalnico, je povsem odvisna samo od našega zalivanja in padavin, teh pa je poleti lahko zelo malo, zato moramo biti pripravljeni, da bo potrebno več zalivanja. Seveda lahko vlago zadržimo tudi z zastirkami.

Uporabimo pokošeno travo, listje, koprive ali gabez. Običajno taka greda ni privlačna za polže, v hladnem in vlažnem poletju pa se lahko pojavijo tudi na visoki gredi. V takem primeru naberemo listje in vejice bezga, narežemo gozdno praprot, lahko pa uporabimo tudi pokošeno zeleno maso bele gorjušice in jih uporabimo kot zastirko.

Avgust na visoki gredi

Avgusta na visokih gredah namakamo, odvisno od temperature zraka in količine padavin. Če nekaj dni ni dežja, rastline že občutijo pomanjkanje vode. Pazimo, da setve endivije in radiča pravočasno preredčimo. Radič redčimo večkrat po malem. Če bi ga prehitro preveč redčili, bi ga požgalo sonce, če ga redčimo prepozno, pa je velika nevarnost uhajanja v cvet. Plodovke nujno potrebujejo dodajanje kalcijevih gnojil. V trgovinah se dobijo listna gnojila, s katerimi vsak teden ali vsaj na 14 dni poškropimo rastline. To gnojilo ni strupeno in nima karence, zato ga lahko brez skrbi uporabljamo.

Gnitje spodnjega dela plodu paradižnik, paprike in sušenje konic kumaric niso bolezen, ampak posledica pomanjkanja kalcija.

Še vedno je čas za setev letnih solat. Sejemo mehkolistne solate, v začetku avgusta sejemo še zgodnejše endivije. Sejemo tudi redkev in rukolo.

Ponovno posejemo nizek fižol za stročje, enako velja za nizke sorte graha. Avgusta začnemo s setvijo špinače, motovilca, konec meseca pa s setvijo prvih zimskih solat. Motovilec sejemo v senco večjih rastlin, ker seme v močni sončni pripeki slab kali. Zato je primerna senca paradižnika, slednjega že obiramo in spodaj odstranjujemo liste. Za posevek motovilca in špinače je primerna tudi senca visokega fižola, če raste ob opori.

Sveže seme motovilca slabo kali, zato ga kupujte spomladi za tekoče leto, ker je to lanskoletno seme, če pa ga zbirate sami, ga sejte šele naslednje leto.

V visokih gredah vrtnine sejemo v vrstice, da so obdelava tal, pletje in pozneje tudi spravilo pridelka veliko lažji. Tudi motovilec in špinača naj bosta posejana v vrste, te so lahko blizu skupaj.

Marjetka Hrovatin