Sadje pa ne raste le na drevesih v sadovnjakih, temveč ga lahko najdemo tudi v gozdovih. Gozdarji gozdne drevesne vrste, ki so jeseni bogato navešene s plodovi, imenujemo plodonosne drevesne vrste. Med slabše poznanimi in dokaj redkimi vrstami naših gozdov so jerebika (Sorbus aucuparia L.), brek (Sorbus torminalis (L.) Crantz) in skorš (Sorbus domestica L.). Vse tri so nadvse dragocene avtohtone vrste naših gozdov. S svojimi cvetovi v radostni pomladi in živobarvnimi plodovi jeseni predstavljajo že skoraj pravljični okras s soncem obsijanih gozdnih jas. Pa bi jih v gozdu prepoznali? Veste, kako bi jih lahko s pridom tudi uporabili?

Iz istega rodu, pa vendar tako zelo različne
Plodonosne drevesne vrste so za gozdni prostor in vse živo v njem izjemnega pomena. Z obilico plodov v poletnih in jesenskih mesecih bogatijo jedilnik živalim in izboljšujejo prehranske možnosti številnih vrst. Skorš, brek in jerebika so sorodne vrste, saj so vse uvrščene v rod Sorbus (jerebike). Med seboj so si precej različne in jih zlahka prepoznamo.

Jerebika

Jerebika
Jerebika je s svojimi škrlatno rubinastimi soplodji med vsemi tremi vrstami še največkrat opažena v gozdu. Njeno rdeče okrasje ostane na vejah še dolgo v jesen, dokler ga ne objame prva zmrzal in se ga lotijo ptiči. Ptiči rdeče jagode tako obožujejo, da ima jerebika to zapisano kar v svojem latinskem imenu (»aucuparia« – drevo, ki privlači ptiče). Jeseni jerebike še dodatno ozaljšajo listi, ki postanejo intenzivno oranžno rdeče barve. Listi so lihopernato sestavljeni, iz 9 do 15 ozko eliptičnih lističev. Ta drevesa z razgibano krošnjo najraje vzniknejo na ogolelih gozdnih površinah, kjer je sonca v izobilju. Jerebiko najdemo na gozdnih jasah in ob gozdnih robovih, kjer ima dovolj svetlobe za svojo rast. V Sloveniji raste skoraj povsod, od nižin pa vse do zgornje gozdne meje in je prava mojstrica prilagajanja na različne rastiščne razmere.

Brek

Brek
Brek nima tako intenzivno obarvanih plodov, saj so rjave barve in se dobro skrijejo v jesenskih barvah gozda. Dober centimeter debeli jabolkasti plodovi so na površini pikasti in z vej visijo v precej manjšem številu kot pri jerebikah. Tudi plodovi breka z zmrzaljo postanejo slajši. Brek lahko zraste v precej visoko drevo, zanj pa je značilna izrazito ravno in iztegnjeno deblo z razpokano skorjo. Njegovi listi so povsem samosvoji – imajo do pet parov priostrenih trikotnih listnih krp in težko jih je zamenjati s katerim drugim drevesom. Brek ima rad toplejša rastišča in v slovenskih gozdovih uspeva povsod tam, kjer se dobro počuti tudi vinska trta. Najdemo ga tudi znotraj gozdnih sestojev, saj lahko mlada drevesa rastejo tudi pod zastorom odraslega drevja, odrasli breki pa potrebujejo nekoliko več svetlobe in so polsencozdržni.

Skorš

Skorš
Skorš pa je značilna mediteranska vrsta. Najdemo ga lahko v toploljubnih gozdovih, na gozdnih robovih in s soncem obsijanih zaraščajočih površinah. Včasih so ga ljudje sadili tudi v bližino hiš, v sadovnjake in vinograde. Kjerkoli raste ima rad visoke temperature. Suša mu ne pride do živega. Tudi skoršu v notranjosti Slovenije ustrezajo podobna rastišča kot vinski trti. Njegovi plodovi so rumene in rdečkaste barve, 4 cm debeli, podobni hruškicam ali pa so okrogle oblike. Listi so podobni listom jerebike, le da so na otip mehkejši in po obliki malo bolj zaobljeni. Skorš zlahka ločimo od jerebike tudi na podlagi skorje, ki je temna in razpokana v drobne ploščice, pri jerebiki pa je povsem gladka in siva.

Za kuharice in mizarje
Danes so plodovi vseh treh vrst v kuhinji prava eksotika, nekdaj pa so ljudje iz njih znali pripraviti marsikaj dobrega in hranilnega. Vse tri gozdne drevesne vrste so koristne že spomladi, ko cvetijo, saj so cvetovi polni medičine in žuželke jih rade obletujejo. V nekaterih državah celo gojijo nasade jerebike za pridelavo jerebikinega medu, ki je značilne rdeče barve.
Iz jerebike se da skuhati odlične shranke, le počakati je treba, da jagode najprej zmrznejo na drevesu. Če smo res neučakani, jih lahko pred kuhanjem vtaknemo v zamrzovalno skrinjo. Pri nizkih temperaturah se namreč grenčine v plodovih razgradijo in njihov okus postane bolj sladkast in prijeten. Iz plodov se da narediti marmelade, likerje, sokove, posušeni so dobri za čaj, ponekod pa so iz njih celo mleli moko. Jerebikine jagode naj bi bile zelo zdrave. Zdravilci pravijo, da naj bi uživanje 10 jerebikinih jagod na dan pregnalo vsakršne težave z očmi. Rdeče kroglice so polne antioksidantov ter imajo antimikrobne in antibakterijske lastnosti. Svež jerebikin sok naj bi bilo učinkovito sredstvo za ohranjanje dobrega glasu pri pevcih. Velja poskusiti.
Tudi skorševih hruškic lahko ob dobrih letinah naberemo precej. Če želimo hruškice sušiti, jih moramo nabirati, ko so še trde. Ko se umedijo, se namreč zelo zmehčajo in so uporabne le še za pripravo marmelad. Takrat so tako zelo sladke, da pri kuhanju ne potrebujemo nobenega dodatnega sladkorja. Lahko pa dodamo kakšno drugo domače sadje in na pol divja sadna marmelada je gotova. Skorš so nekoč sekali zaradi izjemno uporabnega lesa, ki je trden, težak in žilav, hkrati pa elastičen. Vinogradniki so prav iz skorševine izdelovali vretena za stiskalnice za grozdje. Tudi to je eden izmed razlogov, zakaj je skoršev danes manj kot nekoč. Posekanih starih dreves namreč ni nadomestil nihče.
V kuhinji so še najmanj uporabni brekovi plodovi. Ta drevesa običajno zrastejo visoko pod nebo in jih je nemogoče obirati, poleg tega pa plodovi nimajo tako prijetnega okusa kot skorševe hruškice. Nekateri pravijo, da po okusu malce spominjajo na datlje. Kljub temu jih lahko vključilo v divje marmelade, če le imamo voljo in čas, da jih naberemo dovolj. Je pa toliko bolj uporaben brekov les. Brekovina je v mizarskih delavnicah izjemno cenjena. Je peščene barve in pri starejših drevesih v notranjosti debla izrazito temno obarvana, kar je željena lastnost tega lesa. O visoki vrednosti brekovine pričajo tudi cene furnirske hlodovine na vsakoletni licitaciji vrednejše hlodovine v Slovenj Gradcu. Najdražje prodan hlod je v letu 2023 dosegel ceno 950 €/m3. O tem, kako je brek v slovenskih gozdovih redek in kako težko doseže debelejše premere pa priča tudi podatek da je bilo na licitaciji v ponudbi vsega skupaj le 8 brekovih hlodov.

Svetloba za uspešno rast
Jerebika, skorš in brek so spregledane drevesne vrste slovenskih gozdov. Ne gradijo samostojnih sestojev, ampak se v gozdu pojavljajo tu in tam, posamično ali v manjših skupinah. Skorša in breka je po naših gozdnih jasah in na gozdnih robovih vse manj in manj.
Vse tri omenjene drevesne vrste za uspešno rast potrebujejo veliko svetlobe in kaj hitro se zgodi, da ostanejo ujete v spodnjem sloju gozdnega sestoja. Ker niso tako zelo konkurenčne v rasti kor večinske drevesne vrste naših gozdov se pogosto izgubijo v vlogi podstojnih dreves, posledično pa bolj klavrno rastejo in kmalu propadejo. Običajno v spodnjem sloju ujeta drevesa tudi bolj siromašno cvetijo in jeseni obrodijo komaj kaj plodov. Lastniki gozdov in gozdarji bi morali na tako dragocena drevesa bolj paziti. Za uspešno rast jim je potrebno sproščati krošnjo z dovolj hitrim posredovanjem in odstranjevanjem sosednjih dreves. Za vsako ceno bi bilo treba te tri drevesne vrste ohranjati. Preveč pomembne in dragocene so za pestrost naših gozdov, da bi jih kar tako spregledali in jih pustili brez gojitvenega ukrepanja. Pa tudi preveč lepe so spomladi in jeseni, da bi lahko dovolili, da bi ta čudovit pravljični okras naših gozdnih jas postopno izgubili.

Dr. Mateja Kišek Vovk