Tla za pridelavo cvetače

Cvetača dobro raste v rodovitnih in zelo rodovitnih ter s humusom, vodo in hranili dobro preskrbljenih tleh. Zato so primerna tudi že srednje težka tla, ki so dobro odcedna in kljub vsemu dobro zadržujejo vlago. Samo za spomladansko pridelavo raje izberemo lažja tla, ki se hitreje ogrejejo, a v tem primeru moramo poskrbeti za namakanje, ki nam bo omogočilo enakomerno oblikovanje pridelka. Poleti jo pridelujemo na težjih tleh, jeseni pa ponovno raje na lahkih do srednje težkih tleh. Tudi zaradi dobre odzivnosti na vrsto tal je cvetačo bolje pridelovati spomladi od februarja ali marca dalje do zgodnjega poletja, preskočiti osrednje poletje in nadaljevati potem šele v poznem poletju ali še bolje v zgodnji do pozni jeseni. Za cvetačo so primerna tla z vrednostjo pH med 6,5 in 7. V prekislih tleh je lahko velik problem glivična bolezen golšavost kapusnic, ki nam lahko povsem uniči posevek.

Kolobar in gnojenje

Cvetača je zahtevna zelenjadnica, ki jo najpogosteje sadimo na drugo poljino, lahko tudi na prvo. Zelo dobro se odziva na gnojenje s hlevskim gnojem, ki naj bo uležan in preperel, lahko uporabimo tudi kompost. Najbolje ga je zadelati že jeseni. Za pričakovan pridelek rož cvetače 300 kg/100 m2 je potrebno srednje založena tla pognojiti z 2,2–2,6 kg N, 0,7–0,8 kg P2O5,2,8–3,2 kg K2O, 0,35 kg MgO ter 0,65 kg CaO. Večino omenjenih hranil dodamo na 100 m2 srednje založenih tal z do 600 kg hlevskega gnoja. Tega damo pred osnovno obdelavo – prekopavanjem ali oranjem tal. Cvetača spada med bolj zahtevne rastline za gnojenje. Za kakovosten pridelek cvetače je potrebno zagotoviti dovolj listne mase. Zato je osnovno gnojenje pred sajenjem za začetno rast sadik nujno potrebno. Tako kot za vse kapusnice velja, da tudi cvetača potrebuje bor (B) za dober razvoj rože, ki ga lahko dodamo ob osnovnem gnojenju pred sajenjem, s pomočjo dognojevanja v tla ali pa s pomočjo foliarnega nanosa (prek listov). Tako preprečimo deformiranost rože, ki se pokaže tudi v rjavih pegah na roži. V primeru sajenja cvetače z daljšo dobo rasti – pozne sorte, ki potrebujejo za oblikovanje rože več kot 100 dni, je priporočljivo potrebno količina dušika dodati v vsaj dveh obrokih, da zagotovimo primerno oskrbljenost z N za čim daljši čas v obdobju rasti. Tako prvi obrok dodamo ob presajanju ali v času do tedne po presaditvi, drugi del skupne količine dušika pa dodamo po 6 do 8 tednih po presajanju. Cvetačo zgodnejših sort tako spomladi kot jeseni (sorte z do 70 dni do pridelka) dognojujemo z dušikom tri tedne po presajanju sadik. Za dognojevanje z dušikom uporabimo kalcijev nitrat, ker na tak način hkrati z dušikom gnojimo tudi s potrebnim kalcijem.

Cvetača v kolobarju ne sodi na isto površino pred pretekom treh do petih let. V tem času naj ne bi na isti površini sadili nobenih drugih kapusnic in njim sorodnih rastlin. Primerni predhodni posevki cvetače so vse stročnice, čebulnice, solata, paradižnik in krompir. Slabi predhodni posevki so vse ostale kapusnice, rdeča in krmna pesa ter špinača.

Sadimo kakovostne sadike

Sadimo sadike s kakovostno koreninsko grudo, vzgojene v gojitvenih ploščah z vsaj 84 ali 104 luknjami. Če želimo zasnovati spomladansko pridelavo, potem moramo začeti sadike vzgajati že januarja ali najkasneje februarja, sicer kasneje. Presajanje sadik marca ali v začetku aprila nam bo omogočilo spravilo rož cvetače od maja ali junija dalje, odvisno od sorte. Cvetačo sadimo na razdalje 40 do 60 x 50 do 60 cm. Pri tem dosežemo gostoto od 3 do 5 rastlin/m2 in pridelek cvetače, ki so težke od 1 do 2,0 kg, odvisno tudi od uporabljenih sort oziroma hibridov. Izkoristite možnost sajenja profesionalnih sort cvetače, ki dajejo rože novih zanimivih barv in niso zgolj snežno ali kremasto bele barve, ampak so poleg tega lahko še rumeno do zeleno obarvane ali celo vijolične barve. Zanimiva je tudi sorta cvetače, ki daje stožčaste rože, kjer lahko posamezna manjša socvetja po kuhanju lepo razdelimo in uporabimo tudi kot zelo zanimivo, privlačno in užitno dekoracijo.

Oskrba do spravila

Cvetačo je možno pridelovati vso rastno sezono. Če upoštevamo temperaturne omejitve, jo je najbolje gojiti v času krajših dni – to je od pomladi do poletja ter od poznega poletja do konca jeseni. Na Primorskem lahko še zgodnje ali bolj pozno v jesen oziroma že v zgodnjo zimo. Možnosti so tudi za zgodnjo pridelavo cvetače iz rastlinjakov v kombinaciji z neposrednim prekrivanjem z vlakninastimi prekrivkami ali morebitnim ogrevanjem rastlinjakov. Če pri tem izbiramo med ustreznimi sortami ali hibridi, ki dajejo pridelek v času od 55 do 100 in več dni, smo lahko (samo)oskrbni ali celo prodajamo pridelek na lokalnem trgu.

Rože režemo zgodaj zjutraj

V času pridelave ne pozabimo na konkurenco plevelov, ki se jim najlažje izognemo s sajenjem na tla, prekrita z zastirnimi, talnimi folijami ali z mehanskim in po potrebi kemičnim zatiranjem plevelov. Redno in natančno spremljamo pojav bolezni in škodljivcev ter v primeru pojava kakšnega škodljivca ali bolezni ustrezno ukrepamo.

Ko cvetača oblikuje čvrste, zbite in dobro razvite rože, začnemo s pobiranjem pridelka. Rože redno režemo. Za razliko od brokolija lahko pri cvetači, še posebej, če so rože dobro zastrte s spravilom počakamo tudi do 10 dni. Rože stalno režemo zgodaj zjutraj, takoj ko so oblikovane. Zaradi zelo zbitih rož je cvetača veliko bolj odporna na uhajanje v cvet kot brokoli. Cvetačo, ki jo porežemo, spravimo v hladen in temen prostor, lahko skladiščimo dalj časa, če zagotovino visoko zračno vlago (nad 97 %) in temperaturo, ki ni višja od 3 °C. Shranjevanje ovitih rož cvetače z živilsko prozorno folijo nam lahko pomaga pri podaljšanem skladiščenju ter hkrati zagotavlja in ohranja visoko kakovost pridelane cvetače.

Če boste upoštevali zgoraj opisane zahteve za pridelavo cvetače, vam bo v prihodnje uspelo pridelati kakovostno cvetačo za domačo oskrbo.

Igor Škerbot, univ.dipl.inž.agr.