Čebula zahteva dobro odcedna, topla zemljišča s srednje močno založenostjo s humusom (okrog 3 %). Na (zelo) težkih in za vodo slabo prepustnih tleh čebula ne uspeva. Slabo dozoreva, kar pomeni slabšo skladiščno kakovost in veliko možnost za težave s propadanjem čebul v skladiščih zaradi skladiščnih bolezni. Če ste za pridelavo izbrali lahka peščena tla brez rednega in enakomernega celoletnega namakanja, prav tako ne bo zadovoljivega pridelka. Priporočam izključno kapljično namakanje s čim manj zamakanja čebulnih listov.

Čebuli ustreza topla, srednje vlažna pomlad, ki se nadaljuje v vlažno poletje, kar pomeni optimalen prehod v čas dozorevanja čebul in ob koncu julija spravilo kakovostnega pridelka za jesensko zimski čas. 

Če razmere niso take, moramo ukrepati. Eden od ukrepov je namakanje. Ohranjajmo rahla tla, ne pretiravajmo s poznimi okopavanji v posevkih čebule, saj ni priporočljivo lomiti nežnih in lomljivih, cevastih čebulnih listov. Priporoča, da od polovice ali konca maja ne okopavamo več, saj so vrste čebule tako sklenjene, da bi mehanska obdelava pomenila veliko nevarnost lomljenja nadzemnega dela rastlin. Tudi puljenje plevelov zmanjšamo na minimum oziroma plevele, ki zrastejo, raje porežemo in ne pulimo. Zdi se neobičajno, a v večji poletni pripeki je višji plevel lahko dobro senčilo za čebulne rastline in tla.

V maju se temperatura tal dvigne nad 15 °C, kar pomeni možnost za začetek debelitve čebule. Če smo sejali oziroma sadili zgodaj spomladi v dobro pripravljena tla, se bo od maja dalje čebula debelila. Takrat tudi poletna vročina, ko se pogosto segreje nad 35 °C, ne bo povzročala težav pri pridelavi. Če so se v tem obdobju čebule že primerno odebelile, bo to pomenilo zgolj pospešeno in predčasno dozorevanje ter zgodnejše spravilo. Zato so se v zadnjih letih kot najboljše pokazale zgodnje zasnove posevkov čebule bodisi s setvijo semen ali s sajenjem sadik oziroma čebulčkov.

Prilagodimo gnojenje

Čebula ne prenaša gnojenja z organskimi gnojili. Samo v primeru, ko imamo v tleh (npr. v peščenih) zelo nizke količine humusa, priporočamo gnojenje z dobro preperelim kompostom v količinah od 0,2 – 0,3m3/ar (=100m2) ali uporabo kupljenih organskih gnojil. Gojenje s svežim hlevskim gnojem, gnojnico ali gnojevko za čebulo ni priporočljivo, saj lahko bolj škodi kot koristi. Po osnovnem gnojenju, bodisi ob pripravi tal ali ob zasnovi posevka s potrebnimi količinami osnovnih hranil ter koriščenjem zalog le teh iz obilnejšega gnojenja predhodnih kultur v kolobarju, je gnojenje čebule od polovice maja do spravila bolj izjema kot pravilo. Če želimo pospešiti vegetativno rast in bi radi dodali dušik, to naredimo že takrat, ko čebula v času intenzivne rasti nadzemnega dela (steblo, listi) potrebuje največ tega hranila. Pozno spomladi in zgodaj poleti raje poskrbimo za krepitev rastlin čebule in uporabimo protistresna sredstva, ki bodo pomagala lažje premagovati vročino, pripeko, visoko talno vlago ali celiti poškodbe od toče. Takšna sredstva vsebujejo poleg makro- in mikrohranil tudi aminokisline, ki so bistvene pri reševanju omenjenih težav. V tem času čebulo oskrbimo tudi s kalijem in žveplom. Kalij lahko dodajamo v obliki posebnih kalijevih gnojil, a ne posegamo po kalijevi soli, ker vsebuje klorid, ampak uporabimo kalijev sulfat, ki vsebuje za čebulo zelo pomembne količine žvepla. Priporočamo se dva- do trikratno listno dognojevanje, in sicer v času debeljenja čebule, še posebej to velja za čebulo, ki jo bomo skladiščili daljši čas.

Spravilo čebule

Čas za spravilo je odvisen od lastnosti sorte, ki jo pridelujemo. Iz vrta in manjših površin jo spravljamo ročno, le na velikih njivskih površinah si pridelovalci pomagajo s stroji za spravilo.

Čebulo začnemo spravljati potem, ko se listi na rastlini od spodaj navzgor sušijo in ocenimo, da je takih več kot polovico oziroma vsaj okrog 60 do 65 %. Takrat rastline polegajo in se čebulni vrat se zapre. To pomeni, da na čebulni rastlini ob stiskanju stebla ob prehodu v listje, ne čutimo posebnega odpora, steblo je takrat še mehko in se že začenja sušiti. V tistem trenutku se je pretok hranil iz listja v čebulo začel zaključevati in bo čebula primerna za spravilo.

Če je suho in vroče vreme, smo še posebej previdni. Ne čakamo in ne odlašamo s spravilom. Pazimo, da čebule po puljenju ne izpostavljamo soncu oziroma sončni pripeki. Odsvetujemo pretirano sončenje, ker povzroči opekline ali pozelenitve čebule, kar pomeni poslabšanje skladiščne sposobnosti. Na zmernem soncu, še bolje v polsenci, kjer naj bo možnost dobrega zračenja, jo lahko posušimo in šele nato shranimo v suh, zračen, hladen in temen prostor. Le tako bomo s spravilom dobro nadgradili ves vložen trud in denar ter bomo s ponosom in zadovoljstvom zaključili pridelavo čebule.

Igor Škerbot