Podobnost obeh rastlinskih vrst je povzročala zmedo, saj so mnogi mislili, da je brokoli cvetača, le da ima namesto izrazito bele sivozeleno rožo. 

Razvijejo se tudi stranski poganjki

Brokoli je kapusnica, ki hitro kali, oblikuje dobro razvit in močan koreninski sistem, ki po presaditvi na stalno mesto glavnino korenin naredi do 30 cm globoko. Podolgovati listi značilne sivozelene barve hitro opozorijo nase. Tudi brokoli ima kocen. To je del od koreninskega vratu do prvih listov. Zaželeno je, da je kratek in čokat, da rastlina raste pokončno in ne polega. V pazduhah listov se oblikujejo speči brsti, iz katerih se lahko razvijejo stranski poganjki. A cilj pridelave brokolija je glavni poganjek, na katerem je vodilna roža. Iz stranskih poganjkov se po odstranitvi glavne rože oblikujejo manjši in slabše razviti poganjki in posledično tudi manjše, a kljub vsemu uporabne rože. Pri cvetači večinoma ni stranskih poganjkov in novih rož, razen pri najnovejših hibridih z več rožami. Za razliko od cvetače listi brokolija ne zakrivajo (senčijo) rože, zato se obarva intenzivno zeleno. 

Socvetje ali roža

Zeleno socvetje ali rožo odrežemo skupaj z nekaj listi, ki so tudi užitni, preostalega dela stebla in listov pa ne izpulimo, ampak jih pustimo rasti naprej, saj se iz spečih brstov v pazduhah listov oblikujejo novi, stranski poganjki, na katerih se po nekaj tednih oblikujejo nova, manjša, a kljub vsemu uporabna socvetja ali rože. V roži so vidni v socvetjih drobni popki, ki se hitro razcvetijo, zato brokoli režemo, ko so cvetovi še zelo drobni, da ne zacvetijo. 

Zmerno toplo in vlažno podnebje

Brokoli uspeva v zmerno toplem in vlažnem podnebju. Zelo mu ugajajo tople pomladi, ko je dan krajši in je le redko vroče. Previsoke temperature, vročina in sušni pogoji zelo slabo vplivajo na njegov razvoj. Mlade rastline spomladi prenesejo tudi do -10 °C brez večjih poškodb. Roža jeseni prenese od -5 do -7 °C. Poleti naj brokoli raste na severnih in senčnih legah, v težjih tleh ali na večji nadmorski višini. Brokoli za rast in oblikovanje rože zahteva redno oskrbo z vodo in višjo zračno vlago. Za svetlobo ni zahteven, a kljub vsemu mu ugaja srednja osvetljenost. Zato poskrbimo tudi s primerno gostoto sajenja sadik na enoto površine. S tem poskrbimo za dobro osvetlitev rože, ki za intenzivno zeleno obarvanost nujno potrebuje primerno količino svetlobe, ki vpliva na oblikovanje klorofila in s tem na lepše zeleno obarvano rožo.

Tla in letni čas pridelave

Brokoli najbolje uspeva v zelo rodovitni in s humusom ter z vodo in hranili dobro preskrbljenih tleh. Zato so primerna tudi že srednje težka tla, ki so dobro odcedna in kljub vsemu dobro zadržujejo vlago. Samo za spomladansko pridelavo raje izberemo lažja tla, ki se hitreje ogrejejo, a v tem primeru poskrbimo za namakanje, ki bo omogočilo enakomerno oblikovanje pridelka. Za poletno pridelavo so primerna težja tla. Tako tudi v vročini dobro in predvsem počasneje raste ter oblikuje rože, ki so čvrste in ne zacvetijo prekmalu. A v ekstremno vročih poletjih tudi to brokoliju ne prepreči prehitrega uhajanja v cvet.

Bolje je, če pridelavo načrtujemo za pozno pomlad in zgodnje poletje in potem še za zgodnjo in pozno jesen, kar pomeni, da se najbolj vročemu obdobju raje izognemo.

Za brokoli so primerna tla s pH vrednostjo med 6,5 in 7. V prekislih tleh so lahko težave z glivično boleznijo golšavost kapusnic, ki nam lahko povsem uniči posevek.

Kolobar in gnojenje

Brokoli sadimo na drugo poljino, zato ga lahko gnojimo tudi z uležanim in preperelim hlevskim gnojem ali kompostom. Na isto površino ga sadimo šele po preteku treh do petih let, v tem času pa tam ne sadimo nobenih kapusnic in njim sorodnih rastlin. Primerni predhodni posevki brokolija so stročnice, solata, čebulnice, paradižnik in krompir. Slabi predhodni posevki so vse ostale kapusnice, rdeča in krmna pesa ter špinača. Brokoli je bolj zahtevna rastlina za gnojenje. Za kakovosten pridelek je treba zagotoviti dovolj listne mase.

Brokoli, tako kot vse kapusnice, potrebuje bor (B) za dober razvoj rože, ki ga lahko dodamo ob osnovnem gnojenju pred sajenjem ali s pomočjo dognojevanja. Lahko ga nanesemo tudi foliarno. Na takšen način preprečimo deformiranost rože, pokaže se tudi v rjavih pegah na cvetovih socvetja.

V primeru sajenja brokolija z daljšo dobo rasti – pozne sorte (več kot 100 dni do pridelka), je priporočljivo dušik dodati vsaj v dveh obrokih, da zagotovimo primerno oskrbljenost v daljšem časovnem obdobju. Prvič gnojimo ob presajanju ali do tri tedne po presaditvi, drugi del skupne količine dušika damo po 6 do 8 tednih po presajanju.

Oskrba in spravilo

Če bi želeli pridelek brokolija vse leto, bi ga morali saditi v več kot desetih terminih in pri tem uporabljati različne, letnim časom prilagojene sorte in hibride, ki imajo zelo različno dolgo vegetacijo. Zgodnjo pridelavo brokolija bi lahko zasnovali tudi v rastlinjakih ali s prekrivanjem posevka s koprenami, ki pospešujejo rast in razvoj pridelka. Seveda ne pozabimo na konkurenco plevelov, ki se jim najlažje izognemo s sajenjem na tla, prekrita z zastirnimi, talnimi folijami, ali z mehanskim in po potrebi kemičnim zatiranjem plevelov. Ves čas rasti spremljamo pojav bolezni in škodljivcev ter v primeru pojava kakšnega škodljivca ali bolezni ustrezno ukrepajmo.

Ko brokoli oblikuje čvrste, zbite in dobro razvite rože, je čas za pobiranje pridelka. Rože režemo zgodaj zjutraj, takoj ko so oblikovane in še preden postanejo posamezni cvetni popki vidni ali se začenjajo odpirati.

Spravilo v najbolj toplem delu dneva ni primerno in odločilno vpliva na uspešnost skladiščenja. Porezane rože čim prej pospravimo v hladen in temen prostor, da se nam popki v socvetju ne bi prekmalu razcveteli. Dobrodošla je takojšnja uporaba, skladiščimo pa ga na visoki zračni vlagi (nad 97 %) in temperaturi do 3 °C. Zato si lahko v hladilniku pomagamo tudi z ovijanjem v prozorno folijo.

Bogata hranilna vrednost

Brokoli je znan v prehrani tistih, ki potrebujejo krepčilne in z vitamini, minerali in drugimi snovmi bogate prehranske vire. Tako je na jedilniku rakavih bolnikov ter vseh, ki prebolevajo prehladna in virusna obolenja. Vsebuje vitamin C, karotina, bioaktivne substance, kot so glukozinolati, karotenoidi, flavonoidi in sulfidi. Poleg tega vsebuje obilo mineralov (kalij, kalcij, fosfor in železo). Vse to so več kot dobri razlogi, da ga sami pridelamo in vključimo v svoj prehranski obrok.

Besedilo in fotografije: Igor Škerbot