Bil je star znanec slovenskega kmeta; bob in močnik sta bila nekoč glavna hrana. Takrat so bob tudi mleli in iz njega kuhali kašo ali pa bobovo moko mešali v moko za kruh. Tudi pražili so ga – pražen bob je nadomeščal kavo. Največ so ga pojedli skuhanega in zabeljenega, potem pa so ga s kmetove mize postopno izrinili krompir, fižol in koruza.
Ta vrsta stročnice je neobčutljiva za mraz in je lahko prva rastlina v zelenjavnem vrtu. Kali pri 3 stopinjah Celzija, odmre pri -5 stopinjah Celzija. Zaradi svoje odpornosti si je pridobil prijatelje vsepovsod. Prvič ga zlahka pridelujemo oziroma gojimo, drugič pa ga svežega ali konzerviranega, lahko pripravljamo vse leto na najrazličnejše načine. Poleg tega nam daje veliko dragocenih rastlinskih beljakovin.

Zelo odporen proti mrazu
Bob lahko sadimo že sredi februarja. Je rastlina, ki vedno zraste. Ko pa zraste, je čvrst in trden. Bob raste skoraj v vsaki zemlji; na rodovitnih tleh, v težkih ilovnatih tleh ali pa tudi tam, kjer je veliko komposta. Prenaša celo lažje gline –to je njegova vrlina in posebnost. Lahka zemlja z obilo peska pride v poštev le v mokrih krajih. Bob pa ne mara kislih tal. Nekateri ga sadijo tudi pozno jeseni, predvsem v primorskih krajih, kjer ga pojedo še razmeroma veliko. Preden ga posadimo v zemljo, jo globoko prerahljamo. Po potrebi jo gnojimo s hlevskim gnojem ali kompostom, lahko pa za gnojenje uporabljamo tudi lesni pepel. Pred sajenjem seme za en dan (24 ur) namočimo v vodo, da prej vzklije, nato naredimo z motiko v zemljo 8 do 10 cm globoke jarke, ki naj bodo 60 cm narazen. Vanje sadimo bob v razdalji 15 cm. Ko zraste, ga osujemo z zemljo. Da ga ne polomi veter, ga lahko opremo s količki in privežemo z vrvico. Bob požene močno srčno korenino s številnimi dolgimi koreninami. Steblo zraste pokonci in je štirioglato. Listje je enopernato ali tropernato in se končuje v konico. Bob ima srednje debela rjava, zelenkasta ali celo črna zrna. Po navadi so ob strani vdrta. Uporabljamo jih za prehrano ali za seme. Bob je na vrtu zelo primerna rastlina, tudi, če ga ne jemo, ker privablja uši, zato jih je na drugih vrtninah manj.

Bob v stročju in zrnju
V prehrani uporabljamo dozorel bob, lahko pa tudi nedozorelega v stročju in zrnju. Ko je še čisto mlad, lahko trgamo stročje, ko ovojnica stroka malo oleseni, ga izluščimo in uporabimo zrnje. Takrat še nima zelo debele lupine.
Ko napravi prve stroke, jih čim prej poberemo, da ne otrdi. Najbolje je, če stroke trgamo zgodaj, ko je seme še mehko. V stročju je vselej veliko debelih, ledvičastih semen, ki jih vsako leto lahko uporabljamo kot živilo. Mlado stročje lahko kuhamo ali dušimo, sveže zrnje pa lahko pripravimo v okusnih in krepkih solatah, juhah ali prilogah. Ko stročje otrdi, izluščimo mlado zrnje, ki je kuhano prava poslastica. posušeno seme boba pripravimo pečeno ali kuhano, predvsem pa za juhe in enolončnice. Ko je tudi zrnje pretrdo, pustimo bob dozoreti. Izpulimo ga z bobovino (listi in stebli) vred ter vse skupaj obesimo v suh prostor. Ko se bob dovolj posuši, ga zluščimo in shranimo.
Pred kuhanjem suh bob namočimo za 24 ur v vodo, da se zmehča. Bob, zabeljen z maslom ali domačimi ocvirki oziroma slanino, je prava poslastica in danes tudi specialiteta. V navadnem loncu ga kuhamo uro in pol, v loncu na pritisk pa samo pol ure.

Bob z gobami
Potrebujemo: 300 g boba, 300 g gob (šampinjoni, ostrigarji ali gobe šitake), 3 stroki česna, baziliko, šetraj, koriander, 2 žlici oljčnega olja.
Bob skuhamo, česen in peteršilj sesekljamo. Vse skupaj malo popražimo na olju, dodamo na drobno narezane gobe in posujemo še z ostalimi začimbami. Vse sestavine nato dobro prepražimo in ponudimo s kruhom.

Zabeljen bob
Potrebujemo: 3/4 kg izluščenega boba, malo prekajene slanine, sol.
Še zelen ali zrel bob skuhamo v slani vodi. Če uporabimo suh zrel bob , ga moramo prej en dan namakati v vodi. V ponvici nato prepražimo slanino in z njo zabelimo odcejen bob. Lahko ga zabelimo tudi z domačimi ocvirki oziroma maslom ali drobtinami. K jedi ponudimo jabolčnik.

Bob v omaki
Potrebujemo: 1/2 kg mladega boba, maslo, moko, 1/2 litra vode, malo belega vina, čebulo, rumenjak, sok ene limone, sol, poper.
Bob skuhamo, odcedimo in prelijemo z omako, ki jo naredimo tako, da na razpuščenem maslu razmešamo moko. Postopno prilivamo vodo, dodamo na drobno narezano čebulo, belo vino ter solimo in popramo. Na koncu prilijemo še sok ene limone ter primešamo rumenjak.