Obstaja lestvica, po kateri ocenjujejo cvetenje, in kot je povedal Roman Mavec, vodja poskusnega sadovnjaka KIS na Brdu pri Lukovici, si je letošnje cvetenje zaslužilo najvišjo oceno. Rečejo mu belo cvetenje, saj je drevo takrat belo.

Sledilo je vreme brez posebnih odstopanj ali ekstremov, potem pa je pri nekaterih tržnih pridelovalcih sledilo razočaranje. Plodiči so začeli odpadati. Naravno redčenje plodičev je sicer normalen pojav, saj drevo s tem ohranja ravnovesje, a v tem primeru, razlaga Mavec, je popadalo preveč plodičev predvsem pri jablani. Zakaj je do tega prišlo, ne vedo in še iščejo vzrok. Hruška se je ravno prav razredčila. V domačih sadovnjakih opažamo dve skrajnosti: ali je bilo preveč plodov in jih je bilo treba ročno redčiti ali pa so plodiči popadali sami od sebe in ni ostalo na drevesu skoraj nič.

Stanje po redčenju plodičev  

Redčenje plodičev

Pri jablani in hruški se cvetni nastavek za drugo leto formira že v začetku junija v predhodnem letu. Veliko plodičev letos pomeni manj cvetov prihodnje leto. Cvetenje in rodnost sta torej povezana. Na to moramo misliti in plodiče sami odstraniti, ko so velikosti lešnika v začetku junija. S tem naredimo dvoje: poskrbimo, da bo tudi drugo leto optimalen cvetni nastavek in dosežemo, da na poganjku ne bo prevelike gneče med plodovi. Ukrepu pravimo redčenje na rodnost in redčenje na kakovost. Bolje je namreč imeti en velik in zdrav plod na socvetje kot pet drobnih črvivih plodov. Če torej v začetku junija niste redčili, ste zamudili skrb za cvetni nastavek prihodnje leto, še vedno, čeprav so plodiči zdaj že večji, pa lahko preredčite, če je seveda potrebno, za kakovost letošnjih plodov. Pri jablani in hruški pustimo en plod na socvetje. Resda je redčenje zamudno delo, a Roman Mavec pravi, da poklicni sadjarji ročno doredčijo na tisoče dreves, ker se zavedajo, kakšen pomen ima ta ukrep za kakovost pridelka. Če imamo en plod na socvetje, je namreč kar za 30 odstotkov manjša verjetnost, da bo plod črviv. Plodiče odtrgamo z roko tako, da peclji ostanejo na drevesu, se zasušijo in odpadejo. Pustimo najlepši plodič v soplodju. Na meter dolgem poganjku naj tako ostane osem do deset plodov, ki bodo imeli dovolj prostora, svetlobe in zračnosti, da bodo optimalno dozoreli.

Sladke rdeče breskve

Pri koščičarjih je letošnja sezona optimalna. Breskve kažejo dobro, če smo drevesa tretirali proti kodravosti in so zdrava, obilen je pridelek češenj in sliv.  Pri koščičarjih je povezava med cvetenjem in rodnostjo nekoliko drugačna. Na rodnost ne redčimo, ker te sadne vrste vedno cvetijo, ne glede na pridelek v prejšnjem letu. Redčimo pa za zdrave in kakovostne plodove. Pri breskvi je to nujno, na tla pomečemo ogromno plodov, na tleh je po opravljenem delu katastrofa, a Mavec ta ukrep zelo toplo priporoča, saj bo učinek neverjeten. Pridelek velikih, sladkih sočnih breskev vas bo razveselil, če pa boste vse plodove puščali na drevesu, boste pridelali veliko koščic, sočnega breskovega mesa pa bolj malo. Koščica je namreč vedno enako velika, ne glede na to, kako velik je plod. Pri breskvi torej pustimo en plod na decimeter. Zelo smiselno je redčiti tudi slive, kjer pustimo en plod na pet centimetrov. Največji učinek redčenja je pri drobnoplodni domači slivi.

Odstranjevanje bohotivk

Odstranjevanje bohotivk

Pod krošnjo vzdržujemo nezaraščen kolobar, ki ga vsake toliko plitvo okopljemo. Mlada drevesa vsakih 14 dni obilno zalijemo  (20 do 30 l/m2). Opazujemo drevesa, ukrepamo v primeru bolezni in škodljivcev. V tem času drevesa bujno rastejo, zato trgamo zelene navpične poganjke. To delamo zmerno, ne potrgamo vseh naenkrat, saj bo drevo še bolj poganjalo. Tudi pri kiviju v tem času opravljamo zeleno rez. Skrajšamo poganjke, dolge več kot meter in pol.

Kolobar pod krošnjo naj ne bo zaraščen.

Po toči

Če drevo poškoduje toča, čim prej po škodi poškropimo z bakrovim pripravkom. Lahko poškropimo tudi, če je drevo še mokro. Če je škoda velika, drevo pognojimo s pestjo dušičnega gnojila.

Marjeta Hrovatin