Bela lepotica s črnim imenom
Če imate posajen nepozebnik ali kakšno drugo zelo zgodaj cvetočo grmovnico, zdaj lahko uživate v njenih cvetovih, drugega pa na vrtu zdaj še ni. Razen ene izjeme, in sicer črnega teloha.
Črni teloh (Helleborus niger) je torej ena zelo redkih trajnih zelik, ki cveti pri nas v naravi in na vrtovih v zimskem času. Če je zima mila, zacveti že konec leta, zato mu ponekod pravijo tudi božična roža, sicer pa v prvih mesecih leta, ko narava počiva, in vse do aprila.
Črni teloh spada v družino zlatičnic (Ranunculaceae) in rod Helleborus, v katerem je več vrst. Poleg na vrtovih najbolj razširjenega črnega teloha (Helleborus niger), spadajo v ta rod še smrdljivi teloh, blagodišeči teloh, korziški teloh, črno škrlatni teloh, zelenocvetni deljenolistni teloh ter številni križanci..
Velika raznolikost v naravi
V naravi uspeva od Alp, Apeninov do Balkana, kjer ga najdemo od nižin do gora. Še posebej pogost je v svetlih gozdovih in tudi na travnikih ter ob robu gozda. Nemčiji, Avstriji in Sloveniji je teloh zaščitena vrsta, zato ga ne smemo trgati v naravi. Teloh je zimzelena rastlina, ki ima črno koreniko, od tod tudi ime črni teloh in zaradi katere sploh preživi nizke temperature. Rastline dosežejo višino od 25 do 40 centimetrov. Njihovi cvetovi so po navadi bele, rožnate ali zelenkaste barve in merijo v premeru od 5 do 10 centimetrov. Vendar je tisto kar mi zaznavamo kot cvet, pravzaprav kožica, ki je sestavljena iz 5 čašnih listov. Ti obdajajo prave cvetove, ki so nežni in rumenkaste barve. Kožica je zelo vzdržljiva, zato je cvetenje teloha dolgotrajno. Po koncu cvetenja ostanejo cvetovi dolgo na rastlini, zato je njegov videz tudi po cvetenju lep in privlačen.
Nezahtevni hibridi
Na vrtu bodo najbolj zadovoljni, če jim namenimo polsenčno mesto pod listavci v globoki in humozni zemlji, ki se nikoli popolnoma ne izsuši. Zelo pomembna je tudi odcednost, saj slabo prenašajo zastajanje vode. Gojeni križanci vzhodnega teloha ali pravilneje kar vrtni telohi dobro uspevajo tudi na bolj sončnih mestih, izredno dobro pa prenašajo tudi vročino in dolgotrajno sušo. Za večino velja, da ne potrebujejo dognojevanja z močnimi gnojili, ampak bo dovolj, če jim bomo obnavljali organsko zastirko ali jim natrosili nekaj komposta.
Lepi v cvetličnih koritih
Telohi so lepi tudi v cvetličnih koritih. Pri sajenju lonec ali cvetlično korito napolnimo z drenažno plastjo (npr. pesek) in zelo odcednim substratom. Najpogosteje kupimo bogato cvetoče sadike v vrtnih centrih in jih v zimskem času uporabimo za sezonske nasade, pozneje pa jih presadimo na vrt. Če se odločimo, da jih bomo še kakšno leto obdržali v loncu, jih moramo bolj pognojiti kot tiste na vrtu ter redno zalivati. Tisti, ki imate na vrtu zaradi neugodnih talnih in/ali mikroklimatskih razmer težave z gojenjem črnega teloha, ga posadite v posodo, kjer vas zagotovo ne bo razočaral.
Večina splošno gojenih vrst in sort telohov ni zelo občutljivih za bolezni. Še največ težav lahko povzroči črna pegavost, ki jo prepoznamo po zelo temnih pegah in lisah na cvetnih popkih ter listih. V tem primeru je pomembna higiena; že jeseni do tal porežemo vse stare dele rastlin, da se okužba ne prenese na novo spomladansko rast. Nekaj škode lahko povzročijo tudi polži in uši, ponekod pa miši in srnjad lahko pojedo vse cvetne popke.