Barve so od zelene do sivo modre ter pisane. Listi so lahko veliki le nekaj centimetrov ali pa zrastejo tudi do meter veliki. Hoste pa niso cenjene samo zaradi zanimivih listov, temveč tudi zaradi cvetov, ki so pri nekaterih tudi dišeči. Barve cvetov so največkrat bele ali vijolične. Tako liste kot cvetove host lahko uporabljamo v različnih svežih cvetličnih aranžmajih.

Hostam najbolj ustrezajo hranilna in vlažna tla. V peščenih in težkih tleh ne bodo uspevale najbolje. Za svojo normalno rast potrebujejo vlago. Če se zgodi, da so brez vlage daljše obdobje, bodo začele veneti, listi rumeneti ter propadati. Takrat jih je potrebno zaliti. Ponovno bodo pognale liste, a bodo manjši kot prej.

V slabši zemlji z malo hranili je potrebno dodajanje hranil s primernimi gnojili. Za izboljšanje hranljivosti zemlje lahko poskrbimo z dodajanjem dobro preperelega komposta. Pretirano gnojenje ni priporočljivo, saj bodo hoste prerasle in pretegnjene.

Najlepše so na senčnih predelih vrta, saj ne prenašajo sonca. V lahki senci se bodo najbolj obnesle hoste z zelenimi listi. Pisanolistne hoste (zeleno bele, zeleno rumene) sonca ne prenašajo, saj jim največkrat ožge svetle predele. Prav tako ne bodo prenašale globoke sence, saj jim bodo svetli predeli začeli zeleneti.

Primerne tudi za posode

Hoste se dobro obnesejo tudi, če so posajene v posode. Pri tem moramo poskrbeti za redno zalivanje in vzdrževanje vlage. Ko rastline posodo prerastejo, jih presadimo v večje ali pa jih razdelimo na manjše dele in jih ponovno posadimo v enako velike lonce.

Hoste ne potrebujejo posebne nege. Ko odcvetijo, porežemo socvetja. Tako tudi preprečimo tvorbo semena. Odmrlo listje jeseni lahko pustimo kot hranilno snov (gnojilo), lahko pa jih odstranimo in damo na kompost.

Težave s polži

Največjo težavo pri hostah predstavljajo polži, ki jih lahko objedajo še preden dobro odženejo in zasijejo v vsej svoji lepoti. Znebimo se jih lahko tako, da jih pobiramo ročno ali jim nastavimo pasti, s katerimi preprečimo dostop do rastlin ali pa jim nastavimo strupene vabe. Bolje jo bodo odnesle hoste, posajene v loncih. Te sicer lahko napadejo ličinke rilčkarja, ki jim pojedo korenine, a so napadi redki.

Naslednjo težavo hostam lahko predstavlja gniloba korenin, ki je posledica zastajajoče vode.

Če imamo takšno težavo, je priporočljivo, da hoste presadimo na bolj primerna mesta, mesta kjer je zemlja takšna, da zadržuje dovolj vlage, a voda odteka. Na mestih z zastajajočo vodo lahko naredimo drenažo in tako poskrbimo, da bo odvečna voda odtekla.

Pogost problem so tudi rjavi in ožgani listi. To velja predvsem za hoste, ki so posajene na preveč osončenih mestih. Rešimo jih lahko tako, da jih presadimo na bolj senčna mesta v vrtu.

Hosta ‘Cat’s Eyes’

Spada med pritlikave hoste, saj zraste v višino do 5 cm, v širino pa doseže do 15 cm. Listi so pisani – sredica je nežno rumene barve, rob pa je zelen. Listi po obliki spominjajo na mačje oko (od tod tudi ime). Cvetovi se začnejo pojavljati poleti in so vijoličaste barve. Stebla s cvetovi zrastejo v višino do 35 cm.

Ustreza ji svetla senca z nekaj jutranjega sonca. Zemlja mora biti vlažna in ne mokra. Najlepše pride do izraza posajena v loncu ali pa v senčnem skalnjaku v družbi z drugimi pritlikavimi hostami in nižje rastočimi trajnicami.

Hosta ‘Blue Cadet’

Spada med srednje velike hoste. V višino doseže do 40 cm, v širino pa do 75 cm. Listi so modro zeleni. Po obliki spominjajo na srce z ostro konico. Cveti od sredine do poznega poletja in so vijolični. Cvetovi so lijakaste oblike in so nameščeni na steblu, ki zraste v višino do 55 cm.

Najlepše uspeva na vrtu, kjer je svetla senca. Sonca ne prenaša. Zemlja mora biti vlažna. Pozno poleti se lahko zgodi, da se bodo listi obarvali temno zeleno.

Hosta ‘Paul’s Glory’

Spada med srednje velike do velike hoste. V višino doseže do 60 cm, v širino pa do 105 cm. Listi so pisani – zlato rumena sredica, rob pa je modro zelene barve. Listi po obliki spominjajo na srce z ostro konico. Cveti poleti, cvetovi so svetlo vijolični ter nameščeni na steblu, ki zraste do 100 cm visoko. Najlepša je na predelih vrta, ki je del dneva osončen. Ne prenaša pa neposrednega sonca. Ker je srednje do hitro rastoča sorta, jo je potrebno vsake tri do štiri leta razdeliti, sicer bo izgubila svojo barvitost.

Hosta ‘Golden Tiara’

Spada med manjše do srednje velike hoste. V višino doseže do 40 cm, v širino pa do 100 cm. Listi so pisani – zelena sredica in rumenkast rob. Po obliki so listi bolj ovalni do okrogli z zašiljeno konico. Cvetovi se začnejo pojavljati pozno poleti in so svetlo ali temno vijoličaste barve. Nameščeni so na steblu, ki zraste v višino od 55 do 65 cm. Ustreza ji senca ali svetla senca. Ta sorta je zanimiva tudi po tem, da so zunanji listi ovalne oblike, v notranjosti pa so bolj okrogle. Če jo posadimo na nekoliko bolj sončnem predelu vrta, bodo cvetovi bolj temno vijoličaste barve. Zelo lepa je tudi, če jo posadimo v lonec.

Hosta ‘Patriot’

Spada med srednje velike do velike hoste. V višino doseže do 50 cm, v širino pa do 130 cm. Listi so pisani – sredica je zelena, rob pa je v barvi slonovine in se lahko kasneje obarva belo. Po obliki so listi ovalni z zašiljeno konico. Cveti pozno poleti, in sicer svetlo vijoličasto. Cvetovi so nameščeni na steblu, ki v višino zraste do 70 cm. Najlepše uspeva v zmerni senci. Odganjati začne dokaj pozno, potem pa kar hitro raste. Je ena izmed najbolj priljubljenih pisanolistnih host. Zelo lepa je tudi, če jo posadimo v lonec.

Hosta hybrida ‘WideBrim’

Spada med srednje velike hoste, saj v višino doseže do 45 cm, v širino pa do 115 cm. Listi so pisani – sredica je zelene barve z rahlim pridihom modre, rob je svetlo rumene do kremaste barve. Listi po obliki spominjajo na srce z zašiljeno konico. Cvetovi se začnejo pojavljati pozno poleti in so svetlo vijoličasti. Popki cvetov so temno vijoličasti. Cvetovi se pojavljajo na steblu, visokem do 60 cm. Najlepša je v svetli senci. Zelo hitro prirašča, če ima dobre pogoje za rast. Listi te sorte so zelo priljubljeni za sveže cvetlične aranžmaje.

Hosta sieboldiana ‘Frances Williams’

Spada med velike hoste, saj v višino doseže do 80 cm, v širino pa do 130 cm. Listi so pisani – sredica je modro zelena, rob pa je kremasto bež barve. Listi so ovalni do okrogli z zašiljeno konico. Cveteti začne sredi do pozno poleti, cvetovi so svetlo vijoličasti, skoraj beli. Pojavljajo se na steblu, ki zraste v višino do 70 cm. Najbolj ji prija senca, kajti če jo posadimo na sonce, bo dobila ožganine na svetlih robovih listov. Zelo opazna je v velikih loncih. V primeru, da jo posadimo v lonec, jo je potrebno vsake tri leta deliti. Je ena najbolj zaželenih host za vrtove.

Hosta ventricosa

Spada med velike hoste, saj v višino doseže do 60 cm, v širino pa do 130 cm. Listi so temno zeleni. Po obliki so ovalni z zašiljeno konico. Cvetovi se začnejo pojavljati pozno poleti in so vijoličasti. Pojavljajo se na steblu, visokem od 80 do 95 cm. Najbolje uspeva v lahki senci. Zelo lepo pride do izraza v velikih loncih, a jo moramo deliti po treh letih.

Hoste so zelo primerne trajnice za senčne predele vrta, kjer nam druge rastline zaradi pomanjkanja sončne svetlobe ne uspevajo. Uporabne so tudi za kombinacije z drugimi rastlinami, ki uspevajo v senci. Zelo zanimive so tudi zaradi široke palete barv v listih.

Tanja Planinšek