Magnolije, ki slovijo po svoji dih jemajoči lepoti, so starodavna skupina dreves, ki se je razvila, še preden so začele cvetove obletavati prve čebele. S svojimi elegantnimi čašastimi cvetovi na vsak vrt vnesejo občutek miline in miru.

Magnolije spadajo v družino Magnoliaceae in obsegajo raznoliko paleto vrst, od majhnih grmičastih predstavnikov do visokih dreves. Ne glede na geografsko poreklo so skozi zgodovino pritegnile domišljijo ljudi in bile cenjene zaradi svojega simboličnega pomena v umetnosti, literaturi in hortikulturi.

Veliki pomladni cvetovi

Pri magnolijah navadno pomislimo na bujne pomladne cvetove, saj več vrst zacveti spomladi skupaj z japonskimi češnjami. Med njimi bo prva svoje cvetove odprla zvezdasta magnolija (Magnolia stellata). Cenjena je zaradi svojih zvezdastih dišečih cvetov, ki cvetijo zgodaj do sredine pomladi. Cvetovi imajo običajno bele cvetne liste s pridihom rožnate barve na dnu in so obilno razporejeni po vejah. Pri sorti Rosea pa je gojiteljem uspelo rožnato barvo razširiti na cel cvet. Za intenzivnejše odtenke izberite sorto Hirai Beni, pri kateri so cvetovi obarvani v škrlatnorožnato barvo.

Z Japonske izvira tudi magnolija kobuši, ki cveti s prijetno dišečimi belimi cvetovi z rožnatim odtenkom na zunanji strani. Poleg botanične vrste v vrtnarijah najdete številne sorte z belimi (Waterlily), rožnatimi (Centennial in Jane Platt) in škrlantnimi (Rubra) cvetovi. S križanjem magnolije kobuši in zvezdaste magnolije pa so vzgojili križanca M. x loebneri, ki je čudovita magnolija z rožnatimi zvezdastimi cvetovi.

Na vrtovih in v parkih lahko pogosto občudujemo tudi sulanževo magnolijo (M. x soulangeana), ki se ponaša z izredno velikimi cvetovi. Njeni cvetovi z lahkoto presežejo 10 ali celo 20 cm premera, kar daje drevesom veličasten videz. Sulanževo magnolijo je s križanjem ustvaril Étienne Soulange-Bodin, ki se je po upokojitvi iz Napoleonove vojske posvetil hortikulturi. Njegovo delo so nadaljevali številni kasnejši vrtnarji in podobno kot pri magnoliji kobuši vzgojili številne čudovite sorte. Odličen primer je sorta Alba Superba, ki požene skoraj popolnoma bele cvetove, na katerih skoraj prezremo nežen rožnat pridih. Odlična lastnost vseh sulanževih magnolij pa je, da so izredno neizbirčne glede tal in rastišča.

Magnolije cvetijo tudi poleti

Medtem ko je veliko magnolij znanih po spektakularnem spomladanskem cvetenju, obstajajo tudi vrste, ki cvetijo v poletnih mesecih. Nekje na prelomu med pomladjo in poletjem zacveti sieboldova magnolija (M. sieboldii). Sieboldova magnolija je doma na skrajnem vzhodu Azije in zraste v srednje visoko drevo. Do deset cm široki cvetovi so nekoliko povešavi in skrivajo škrlatne prašnike, ki popestrijo belkaste cvetove.

Iz Severne Amerika izvirata južna magnolija (M. grandiflora) in virginska magnolija (M. virginiana). Tudi južna magnolija zacveti na prehodu v poletje in požene velike bele cvetove, ki pridejo odlično do izraza na ozadju, ki ga tvorijo njeni veliki temno zeleni listi. Zaradi toploljubnosti je velecvetna magnolija pri nas primerna predvsem na toplejše dele Primorske. Za hladnejša območja je boljša izbira njena sorta Edith Bogue, ki lahko prenese temperature celo do –20 °C. Virginska magnolija bo vrt v poletnem obdobju okrasila s svojimi belimi cvetovi in ga nadišavila s prijetno aromo. Na vrtovih je najbolje posaditi sorto Ice Crystal, ki je precej nižja od botanične vrste. V toplejših predelih podobno kot velecvetna magnolija ohrani svoje liste vso sezono, medtem ko je v hladnejšem podnebju listopadna.

V parkih lahko opazimo tudi vrsto M. acuminata, ki je ena izmed največjih severnoameriških vrst. Zacvetela bo z nekoliko slabše opaznimi rumenozelenimi cvetovi. Precej bolj opazni pa so cvetovi njenega križanca z vrsto M. denutata,tj. sorta ’Elizabeth’, ki jo ljubitelji smatrajo za najlepšo rumenocvetno obliko magnolije.

Niso le velika drevesa

Čeprav veliko magnolij raste počasi, jih večina doseže velikost več metrov visokih dreves, zaradi česar so neprimerne za manjše vrtove. Gojitelji pa so nas rešili tudi iz te zagate in vzgojili manjše magnolije, ki so zaradi kompaktne rasti idealne za manjše prostore. Magnolija Jane je križanec med M. liliiflora in M. stellata. Oblikuje gost zaobljen grm ali majhno drevo, ki običajno doseže višino štiri metre. Zacveti zgodaj spomladi z velikimi rožnatovijoličnimi cvetovi s prijetnim sladkim vonjem. Spomladi bo zacvetela tudi kompaktna sorta Butterflies, ki je ime dobila po svojih čudovitih rumenih cvetovih, s katerimi spominja na skupino metuljev.

Med poleti cvetočimi bomo najlažje našli kompatne vrste južne magnolije. Sorta Little Gem bo zrasla do sedem metrov visoko in vse poletje odpirala svoje dišeče kremasto bele cvetove. Sorta Teddy Bear se bo ustavila pri treh metrih višine, zato jo lahko posadimo celo v večjo posodo. Njena kompaktna in grmičasta rast sta odlični za okras gred ali teras, ki jih bo poleti polepšala s svojimi belimi cvetovi.

Magnolije so čudovita skupina dreves, s katerimi lahko popestrimo praktično vsak vrt ter tako uživamo v teh starodavnih cvetovih.

Besedilo in fotografije: Matevž Likar