Če imamo teraso ali vrt, velik ali majhen, ga skušamo urediti s svojim znanjem ali prosimo za nasvet strokovnjaka ter seveda po finančnih zmožnostih.
Veliki vrtovi dajejo več možnosti za ustvarjanje, majhni pa so lahko pravi izziv. Vendar strokovnjaki pravijo, da za rastline ni nikoli premalo prostora. Samo najti moramo prave in jih spretno umestiti. Na velikem vrtu ima človek zagotovo več možnosti, vendar pa je majhen vrt mogoče hitreje in predvsem ceneje spremeniti v cvetočo oazo kot veliko območje. S tega vidika je torej bolje imeti manjši vrt.
Preden kupujete rastline in jih posadite, dobro premislite, saj vam bo le tako vrt v dolgo veselje. Nekateri nasveti veljajo v enaki meri za majhne in velike vrtove, drugi pa so posebno pomembni za majhne vrtove.

Preden začnemo z delom
– Najprej morate poznati rastne možnosti na svojem vrtu. Tla in svetloba sta odločilna kriterija za rast rastlin. Ali leži vaša parcela na primer v globoki senci? V tem primeru z zelenjavnim vrtom ne boste posebno uspešni. Ali pa so tla zelo zakisana in humozna? Tedaj kalcifilne rastline, kot je kosmatinec, ne bodo uspevale.

– Pozanimajte se, kakšno končno višino dosežejo rastline. To velja predvsem za drevesa, saj ta pogosto dosežejo izredne dimenzije. Ne izbirajte niti rastlin, ki se močno razraščajo in vse prerastejo.
– Razumljivo je, da je v majhnem vrtu manj rastlin. Zato je toliko bolje, če se te vse leto ali pa vsaj čim dlje kažejo v svoji najlepši podobi. Poiščite rastline, ki dolgo cvetijo, zimzelene rastline, pa tudi rastline, ki imajo več privlačnih lastnosti, na primer poleg cvetov še lepe liste ali plodove.

– Ne nazadnje je pomembno tudi to, koliko oskrbe potrebuje neka rastlina oziroma koliko časa in/ali znanja zmorete porabiti za oskrbovanje. Angleška trata ali natančno postrižena živa meja, na primer, potrebujeta veliko in redno pozornost, nasprotno pa je peščeno gredo zelo preprosto ohranjati v dobrem stanju.

Ozadje zasaditve
Drevesa in grmi, posajeni na primer v živih mejah ali skupinah, tvorijo s svojimi ploskimi listi temeljno strukturo oziroma ozadje zasaditve na vrtu. Nasprotno pa trajnice, čebulnice in enoletnice opazimo predvsem zaradi njihovih izrazitih cvetov. To pa ne pomeni, da nimajo tudi okrasnih listov.

Velika izbira trajnic
Posebno raznolike in nezahtevne so trajnice. Te rastline, ki uspevajo več let, so praviloma prezimno trdne. Večinoma spomladi odženejo, cvetijo in do zime počasi odmrejo. To pomeni, da se njihovi nadzemeljski zelnati poganjki posušijo, koreninski del v zemlji pa preživi mrzlo obdobje. Ko se ogreje, spet odženejo nove poganjke; stare lahko najkasneje takrat porežemo. Življenjski ritem posameznih vrst ali celo sort pa je lahko zelo različen: mnoge zgodaj v letu cvetoče rastline si že poleti privoščijo počitek in njihovi nadzemni deli povsem odmrejo, druge pa cvetijo pozno jeseni, celo v zimo ali pa zelo zgodaj spomladi. Prav zato so trajnice tako dragocene in zanimive pri urejanju vrta. K temu je treba dodati še, da je izbira trajnic za skoraj vsako rastišče zelo velika. Zato lahko z njimi vnesemo cvetje tudi v skalnjake in na peščene grede, obrežja, v vrtne ribnike in podobno.

Vse bolj priljubljene čebulnice
Tako kot pri trajnicah je tudi pri čebulnicah veliko vrst, ki se med seboj močno razlikujejo, od plosko rastočih miniaturnih oblik, ki naredijo preprogo, do takih, ki dosežejo velikost človeka. Tudi čebulnice živijo več let, niso pa vse prezimno trdne. Tudi pri njih se čas cvetenja porazdeli tako rekoč čez vse leto – februarja zvončki, potem tulipani, okrasne čebule in lilije do jesenskih dalij.
Po cvetenju se pri čebulnicah zelo hitro razvijejo listi, kar morate upoštevati pri načrtovanju zasaditve. Prav tako pomembno za ureditev je, da smemo liste čebulnic porezati šele takrat, ko so popolnoma posušeni. Tudi vezanje listov in vozljanje ni najbolj priporočljivo, saj le razprostrti listi s fotosintezo oskrbijo čebulico s potrebnimi hranili za obilno cvetenje v prihodnjem letu. Vse za zmrzal občutljive čebule in gomolje sadimo na prosto šele sredi maja, po ledenih možeh, in jih pred prvo zmrzaljo spet izkopljemo.

Živahne enoletnice in dvoletnice
Enoletne poleti cvetoče rastline pa so v nasprotju s prej omenjenimi kratkožive. Če jih želite imeti na vrtu, jih morate vsako leto znova posaditi ali posejati. Cinije, kozmeje in zajčke lahko že pozimi posejete na okensko polico, ali pa maja, ko so lahko že na prostem, kupite na vrtnariji že vzgojene sadike. Tako boste imeli več razkošnega cvetja, ki bo tudi dalj časa krasilo vaš vrt. Cvetovi se odpirajo vse poletje, zato te rastline tudi imenujemo poleti cvetoče. Povsem mogoče je, da se bodo te rastline tudi same zasejale in se naslednje leto spet pojavile na gredah, v režah med tlakovci ali na peščenih poteh. Poleg enoletnic obstajajo še dvoletnice, na primer marjetice, turški nagelj, zlati šeboj ali spominčica. Te rastline razvijejo v letu, ko jih posejemo, samo listno rozeto. Cvetovi sledijo naslednje leto.

Marjeta Hrovatin