Mnogi ste se zaradi slabih izkušenj iz preteklih let odločili, da svoje vrtove zaščitite s protitočnimi mrežami. Na mnogih vrtovih pogosto vidimo oporo, na katero so nameščene protitočne mreže. Ta zaščita zavaruje pridelek pred drobnejšo točo. Če sta naliv in veter močnejša, če vse skupaj spremlja še debelejša toča, protitočna zaščita ne zadošča. V silovitih neurjih z debelo točo pa so navadno prizadeti tudi plastenjaki in rastlinjaki pokriti s polikarbonatom ter seveda steklenjaki.

Prvi ukrepi
Z ukrepanjem počakamo, dokler se neurje ne umiri. Bolj malo bomo lahko storili, če nas poškodujejo debela zrna toče, predmeti, ki letijo po zraku, se poškodujemo pri zdrsu na spolzkem zemljišču. Čim prej po neurju (ko vremenske razmere dopuščajo) dobro pregledamo posevke. Poškodovane rastline odstranimo in smo pri tem pozorni, da rastlin še bolj ne poškodujemo. Rastlinske ostanke odstranimo z vrtov, saj so lahko kasneje vir različnih okužb.

Zapiranje ran in regeneracija rastlin
Toča običajno najbolj prizadene vrtnine, ki v času neurja že zaključujejo vegetacijo ali so na njenem višku. Poberemo pridelek in ga čim prej porabimo ali predelamo. Če so rastline zelo poškodovane in ne moremo več pričakovati kakovostnega pridelka, jih je najbolje odstraniti in na gredice posaditi nove rastline. Izbor vrtnin, ki jih bomo posadili na izpraznjene gredice, je odvisen od časa, ki je na voljo od neurja do konca vegetacije. Tako je v primeru toče konec julija ali v prvi polovici avgusta še čas za presajanje radiča, endivije, solate, nadzemne kolerabe, črne redkve, zgodnjega zelja, listnega, glavnatega in brstičnega ohrovta, za setev nizkega fižola, motovilca in podobno.
Če je toča prizadela posevke, ki so v zgodnejši fazi in niso nad 50-% poškodovani, je smiselno v posevkih opraviti varstvo rastlin proti sivi in beli gnilobi, glivam plesnivkam. Manj poškodovani paradižnik, kumare, paprike, feferoni, bučke in jajčevci si po toči običajno opomorejo. Pridelek ne bo obilen, a ga ne bomo povsem izgubili. Pri vrtninah, ki se pobirajo večkrat (kumarice za vlaganje, stročji fižol, bučke), ocenimo poškodovanost listne površine. Če so rastline poškodovane do mere, ko še lahko pričakujemo njihovo obraščanje in ponovno cvetenje, jih je smiselno poškropiti z registriranimi sredstvi za varstvo rastlin in biostimulanti na osnovi aminokislin. Podobno velja za rastline, ki so v času neurja in toče manjše in imajo nepoškodovane ali zelo malo poškodovane najmlajše liste – srčke. V roku 24 ur oziroma v najkrajšem možnem času jih je smiselno preventivno poškropiti s kontaktno delujočimi fungicidi, ki so registrirani za posamezno rastlino.
Nekoliko lažja je odločitev, kako ukrepati pri korenasti zelenjavi. Pridelek korenovk je v zemlji, neurje s točo je večinoma prizadelo le nadzemni del rastline. Tudi ob večjih poškodbah listov je smiselno opraviti škropljenje z registriranimi fungicidi in aminokislinskimi pripravki ali drugimi biostimulanti.
Podatke o registriranih fitofarmacevtskih sredstvih najdete v Seznamu registriranih fitofarmacevtskih sredstev, ki je objavljen na spletni povezavi https://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/ . Aktualna priporočila za varstvo rastlin v primeru toče objavlja tudi javna služba zdravstvenega varstva rastlin v prognostičnih obvestilih na Agrometeorološkem portalu (http://agromet.mkgp.gov.si/pp/).

Pravilna uporaba pripravkov
Če boste uporabili fitofarmacevtsko sredstvo, ne pozabite pred pripravo škropilne brozge prebrati in upoštevati navodil za uporabo. Upoštevajte odmerke in karence (čas, ki mora preteči od uporabe sredstva do spravila oz. uporabe pridelka) ter lastno varnost. Zato si nadenite osebno varovalno opremo (podrobnosti o njej so zapisane v navodilu za uporabo posameznega sredstva). V času, ko so po neurju rastline v stresu, je priporočljivo, da ne pretiravamo z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, aminokislinskih pripravkov in drugih biostimulantov. S pretirano uporabo ali neprimerno kombinacijo lahko stanje rastlin le še poslabšamo. Pred mešanjem vedno preverimo združljivost fitofarmacevtskih sredstev in aminokislinskih pripravkov oziroma biostimulantov, ki jih želimo uporabiti.
Fitofarmacevtska sredstva uporabljamo le na osušenih rastlinah. Priporočljiva je uporaba kontaktno delujočih fungicidov s čim krajšo karenco.
Za poškodovane rastline je zelo dobrodošlo, da jih v roku 24 ur poškropimo z aminokislinskimi pripravki (npr. Delfan Plus, Protifert LMW in podobno) ali drugimi biostimulanti (npr. izvlečki morskih alg: Amalgerol Essence, Phylgreen, Algoplasmin ali rastlinskimi izvlečki).
Smiselno je, da aminokislinske pripravke ali druge biostimulante uporabite ponovno čez 3 do 10 dni, odvisno od vremenskih razmer.
Takoj ko se tla nekoliko osušijo, pa je smiselno in priporočljivo rahljanje tal (plitva obdelava medvrstnega prostora in prostora v vrsti). Posevke v začetnih razvojnih fazah je v naslednjih dneh smiselno tudi dodatno oskrbeti s hranili.
Upajmo, da nam bodo vremenske razmere v pozno poletnem in jesenskem času bistveno bolj naklonjene, kot so nam bile do prve dekade avgusta. Naj vam neurja s točo in poplavami ne vzamejo poguma in naj vam sončni dnevi vrnejo voljo do vrtnarjenja.

Besedilo in fotografije: mag. Iris Škerbot