V prispevku pišemo o tem, kako uspešno oskrbovati sorte zelja, ki jih bomo pozno pospravljali in jih morda predelali v kakovostno kislo zelje.

Zelo pomemben je čas zasnove posevka. Ta je odvisen od pogojev pridelave, zgodnosti sorte/hibrida ter tega, kdaj želimo jeseni pobrati pridelek in pripraviti kislo zelje. Tudi med ljubiteljskimi pridelovalci zelja se je že popolnoma uveljavil način zasnove posevka zelja s pomočjo prej vzgojenih sadik s koreninsko grudo. Le še zelo redko kdo uporablja sistem puljenja in presaja sadik. S presajanjem prej vzgojenih sadik z dobro razvitim koreninskim sistemom v grudici moramo načrtno začeti dovolj zgodaj, saj bomo le tako sadikam omogočili hitro in takojšnjo nadaljevanje rasti. Če za pridelavo uporabljamo pozne sorte ali hibride, ki za svojo rast potrebujejo 100 ali 120 in več dni, jih presajamo od konca maja do začetka julija. Bolj kot se s sajenjem pomikamo v pozni junij ali zgodnji julij, izbiramo sorte ali hibride s krajšo rastno dobo, okoli tri mesece ali celo manj. Tako si že ob sajenju lahko načrtujemo čas začetka spravila oziroma rezanja prvih zeljnih glav jeseni. Za pridelavo zelja, ki ga bomo skladiščili svežega ali iz njega pripravljali kislo zelje, izbiramo poznejše sorte/hibride. Zelje z daljšo dobo rasti praviloma vsebuje večji delež sladkorjev, kar je temelj za kakovostno in hitro kisanje. Če boste zasnovali posevek poznejših sort šele v juliju, torej ne izbirajte sort ali hibridov, ki bodo potrebovali več kot tri mesece do spravila, ampak manj.

Poletna oskrba
Upoštevati moramo veliko dejavnikov, med pomembnejše sodi gostota sajenja, količina dodanega dušika in ostalih osnovnih hranil pred presajanjem ter dodan dušik v času rasti v obrokih za dognojevanje, skrb in borba pred konkurenco plevelov ter okopavanje, namakanje in še kaj, Le tako bomo jeseni pobrali kakovostne, dovolj težke in primerno čvrste zeljne glave.

Prehrana z dušikom
Uporaba hranila iz organskih gnojil (gnoj, kompost …) je v pridelavi pogosta in smiselna, saj tako dolgo rastoča zelenjadnica v vsej svoji rastni dobi nujno potrebuje dovolj hranil. Zato v pridelavi poznega zelja velja natančno načrtovati rabo ustreznih organskih gnojil, še posebej zato, ker bo to odločilno za kakovost priprave kislega zelja ali za čim daljši čas skladiščenja svežih zeljnih glav čez zimo.

Zeleno gnojenje
Zato lahko uporabimo od 20 do 40 t hlevskega gnoja na hektar (200 – 400 kg na 100m2), odvisno od vsebnosti humusa v tleh. Če nimamo hlevskega gnoja, je dobrodošlo tudi zeleno gnojenje, za kar lahko uporabimo v prejšnjem letu sejane mešanice trav in detelj ali mešanice stročnic in na primer žit. Setev mešanic iz križnic kot predposevek odsvetujemo zaradi prenosa bolezni in škodljivcev med sorodnimi vrstami iz mešanic in zeljem. O natančnih količinah dodanih hranil pred sajenjem zelja se odločamo na podlagi preskrbljenosti tal s posameznimi rastlinskimi hranili, zato tla prej analiziramo na vsebnost dostopnega fosforja in kalija, izmerimo pa še pH in vsebnost organske mase v tleh. Za pridelavo poznega zelja za kisanje dodamo za povprečni pridelek 800 kg/100 m2 3,6 kg N /ha, 1,05 kg P2O5 / ha, 4,5 kg K2O / ha in 1,8 kg CaO. Potrebne količine dušika dodajamo v skladu z zalogami dušika v tleh, ki jih v tržni pridelavi določamo s posebnim nitratnim testom. V vrtičkarski praksi zadostuje zmernost in opazovanje bujnosti posevka, tako da dušik dodajamo glede na videz zeljnih rastlin. Če so rastlin bujne, intenzivno zelene, košate, z dognojevanjem ne pretiravamo. Če pa so počasne v rasti in slabo razvite, jim moramo vsekakor dodati nekaj dušika, za optimalno in dobro rast ter razvoj glav. Če bo dušika preveč, bodo glave puhle, slabo zbite in manj primerne za skladiščenje ali predelavo.

Sadilne razdalje
Sadilna razdalja pri poznem zelju je odvisna od lastnosti in zahtev posamezne sorte ali hibrida. Tiste, ki imajo bujno vegetativno rast, posadimo na večje vrstne in tudi medvrstne razdalje. Zelje z rastno dobo okrog tri ali več mesecev sadimo na medvrstno razdaljo 50 do 70 cm in tudi v vrsti vsaj 50 do 80 cm razdalje.
Pozne oziroma dalj časa rastoče sorte, ki so primerne za kisanje, so sposobne oblikovati od 2 in tudi do 10 kg težke glave svežega zelja. Zato lahko tudi pri pridelavi takšnih sort/hibridov z gostim sklopom sajenja pridelamo več, a precej manj težkih zeljnih glav ter obratno.

Namakamo redno in po potrebi
Vroča in suha poletja, izsušena tla in posledično pomanjkanje talne vlage so v tem letnem času največja ovira za nemoteno rast in razvoj zelja, ki bo svoj vrhunec v razvoju dosegel jeseni. Zato z namakanjem vzpodbujamo primerno in enakomerno rast glav ter odločilno vplivamo na kakovost pridelka. Zelje navadno namakamo z mikrorazpršilci, lahko pa tudi s kapljičnim načinom. Pomembno je tudi sajenje sadik s koreninsko grudo v prej dobro namočena in pripravljena tla. Zastoj v začetni rasti po presajanju se namreč lahko negativno obrestuje z zakasnelim spravilom. Izgube dragocenih dni v začetku vegetacije zaradi suše ali vročega poletja zelje ne zmore nadoknaditi. Brez naše pomoči, torej namakanja, se pridelava zelja ne bo zaključila uspešno. Zato je za uspeh in kakovost potrebno spremljati zaloge vode v tleh.

Okopavanje je dragoceno opravilo
Za ohranjanje visokih zalog talne vlage poskrbimo tudi z mehanskimi načini obdelave tal – okopavanjem. Okopavamo dokler je to fizično mogoče, ko je še dovolj prostora med sadikami in vrstami in ne poškodujemo rastlin. Dokler zelje ne zapre pridelovalnega prostora, je torej okopavanje zelo dober agrotehnični ukrep. Z njim rahljamo, drobimo in prekinjamo skorjo tal, preprečujemo nepotrebne izgube talne vlage zaradi kapilarnega dviga vode iz talnih zalog vode iz globljih plasti tal ter hkrati na rastlinam in sebi neškodljiv način uničujemo konkurenco plevelnih rastlin.

Ukrepajmo proti škodljivim organizmom
Za kakovost zeljnih glav je ob pojavu bolezni in škodljivcev nujno pravočasno in ciljno zatiranje ugotovljenih škodljivih organizmov. Več o njih izveste v prispevku na naslednjih straneh.
Bolje in natančneje boste izvedli vse agrotehnološke ukrepe pri pridelavi poznih sort zelja za skladiščenje ali za predelavo v kislo zelje, bolj bogato se vam bo to obrestovalo v visoko kakovostnih zeljnih glavah, kar bo vsekakor predstavljalo vaše zadovoljstvo. Veliko pridelovalnih užitkov in dober pridelek poznega zelja vam želim.

Besedilo in fotografije: Igor Škerbot