Z rezjo in redčenjem poganjkov torej grmovnice pomlajujemo in jih spodbujamo k odganjanju mladih

poganjkov. Manjše število poganjkov pride lepše do izraza in so bolje osvetljeni.

Za lepoto teh rastlin pa ni pomembno le vzdrževanje z rezjo, temveč tudi prostor, ki smo jim ga namenili ob sajenju. Ta mora biti primeren njeni končni velikosti ter primerno svetel. Zavedati se moramo, da vsaka rastlina stremi k svoji končni velikosti, zato ne bo nikoli lepa, če jo boste z rezjo neusmiljeno tiščali k tlom.
Vsako cvetočo grmovnico režemo po cvetenju, zato moramo vedeti, kdaj cveti. Nekatere cvetijo spomladi, druge poleti in jeseni. V tem času pri vseh grmovnicah odstranimo suhe in poškodovane veje ter tiste, za katere menimo, da so že stare in so opravile svoje okrasno poslanstvo. Te poganjke vedno odrežemo povsem pri osnovi, saj iz štrcljev, ki jih malomarno pustimo, poženejo številni vodeni poganjki, ki gostijo grm in kvarijo videz rastline, poleg tega pa so ostanki poganjkov zelo primerno mesto za vstop različnim boleznim. V času spomladanske rezi grmovnice tudi pognojimo.

Medvejka
Grmovnica zacveti sredi ali ob koncu pomladi. V tem času grm le malo preredčimo, pri osnovi izrežemo suhe, poškodovane in stare veje. Grm osvetlimo tako, da enako kot pri jablani odvajamo na navzven rastoče poganjke. Tako ga odpremo soncu.

Dren
Pri drenu so bistveni poganjki živih barv, zato izrezujemo stare veje. Dren vsako pomlad porežemo poganjke na 10 do 15 centimetrov višine. Pri tistih drenih, ki jih gojimo zaradi lepih cvetov, pa v tem času izrežemo suhe in poškodovane veje.

Metuljnik, lespedeza
Poleti cvetoč grm, ki ga porežemo jeseni po cvetenju na približno meter višine, da nam ga sneg pozimi ne poškoduje, v tem času pa porežemo vse poganjke na približno 20 centimetrov višine oziroma en brst. Odrežemo tik nad brstom in ne puščamo čepov. Na enak način porežemo tudi tunbergovo grmasto deteljo ali lespedezo.

Forsitija
Zelo znana zgodaj spomladi cvetoča grmovnica, kjer lahko morebitne močne vodne poganjke izrežemo že zdaj, porežemo hrbtne poganjke ter odstranimo suhe in stare veje pri osnovi. Vse drugo opravimo potem, ko grm odcveti.

Vajgelija
Ta grmovnica nima rada rezi. Če poganjke porežemo pri osnovi, zelo kmalu poženejo močni poganjki, ki kazijo videz grma. Dokler ne presega prostora, ki ji je namenjen na vrtu, jo pustite pri miru, odstranite le suhe veje.

Hibiskus
Če hočemo, da bo hibiskus ostal mladosten in ne bo prehitro zrasel, ga vsako pomlad kar brez strahu porežemo. Poganjke skrajšamo na približno 4 centimetre, da dobimo, kot pravijo vrtnarji »obešalnike«. Če imamo že precej velik hibiskus z močno odebeljenimi poganki spodaj, pri rezi gledamo tudi na videz – ne porežemo ga tako močno kot mladega.

Lovorikovec
Pri lovorikovcu brez težav krajšamo poganjke na čepe, s čimer dosežemo, da se bo lepo obrasel in zgostil. Če pa je že pregost, potem izrezujemo poganjke in odvajamo.

Rododendronov ne režemo, prav tako ne magnolije, ki se na rez odzove z močnimi vodenimi poganjki. Če jo moramo zaradi prostora, to naredimo takrat, ko je polno olistana.

Pomlajevanje z rezjo do tal
Številne cvetoče grmovnice lahko pomladimo z rezjo do tal. Za pomlajevanje je pravi čas pred začetkom rasti, torej začetek pomladi. Grm bo ponovno pognal iz osnove, letos oblikoval mlado rastlino, drugo leto pa bujno zacvetel. Pomladitev navadno izvedemo na tri do pet let, ko je grm že močno olesenel. Takšno pomlajevanje dobro prenesejo: metuljnik – Buddleia, forsitija – Forsythia, kalina – Ligustrum, kosteničevje – Lonicera, hortenzija – Hydrangea, medvejka – Spirea, španski bezeg – Syringa, bradatec – Caryopteris, grmasti petoprstnik –Potentilla. Če rastlina že odmira, potem takšno pomlajevanje najverjetneje ne bo uspešno Tudi grmov z enim deblom ali pa cepljenih grmov na visokih deblih na tak način ne mopremo pomlajevati.

Iglavci
Iglavce porežemo v tem času. Suhe poganjke povsem izrežemo, sicer pa pri rezi pazimo, da ne zarežemo pregloboko, saj se večina iglavcev slabo obrašča. Iglavce vršičkamo, tako postanejo gosti, oziroma s škarjami za živo mejo režemo le površinsko. Edini iglavec, ki se dobro obrašča je tisa.

Marjetka Hrovati