Jegliči so torej izjemno raznolike rastline, pri njih nas privlačijo živobarvni cvetovi. Na vrtove jih sadimo že skoraj pet stoletij.
Ime Primula izvira iz besede primus – prvi, nanaša pa se na zgodnje spomladansko cvetenje nekaterih vrst.
Jegliči najlepše uspevajo v vlažnih, odcednih tleh z veliko organske snovi. Sadimo jih lahko v polsenco ter v hladnejše lege na soncu. Pazimo le, da se tla preveč ne izsušijo. Nekateri rastejo tudi na mokrih rastiščih. Liste imajo v pritličnih rozetah. Cvetovi so cevasti, zvonasti ali trobentasti ter na vrhu široko razprti. Rastline v višino zrastejo od 20 do 25 centimetrov.
Rod je razdeljen na številne podsekcije. Med primulami, ki rastejo na vrtovih, naj omenimo P. capitata, ki ima majhne, po robovih nazobčane liste. Listi, stebla in cvet so pokriti z belim poprhom. Cvetno steblo zraste do 30 centimetrov in na koncu nosi ploščato vijoličasto socvetje. Rastlina cveti poleti. Obloglavi jeglič (P. denticulata) zacveti že zgodaj spomladi. Na koncu cvetnih stebel se začnejo odpirati kroglasta glavičasta socvetja z drobnimi cvetovi različnih barv. Himalajski jeglič (P. florindae) je eden izmed višje rastočih, saj lahko zraste tudi do 80 centimetrov. Odlikuje se po glavičastih socvetjih iz visečih, zvonastih rumenih cvetov. Cveti poleti. Cvetna stebla z odcvetelimi cvetovi sproti odstranjujemo. Japonski jeglič (P. japonica) ima temno rdeče cevaste cvetove, ki se na začetku poletja razcvetajo v vretencih vzdolž cvetnega stebla. Zraste do 60 centimetrov. Vrtni avrikelj (P x pubescens) je nastal s križanjem vrst P. auricula in P. birsuta. Je vedno zelena trajnica, ki zraste do 30 centimetrov. Ima lepe modro zelene jajčaste liste; cveti spomladi v najrazličnejših barvah. Vialov jeglič (P. vialii) na koncu 30 centimetrov dolgega cvetnega stebla poleti nosi zanimivo socvetje v obliki dolgega stožca. Cvetovi so dvobarvni – modrikasto škrlatni in rdeči.

Jegliči rastejo na vrtu na različnih rastiščih na vrtu. Primerni so za cvetlične grede in obrobke, kamnite suhozide, ter skalnjake, za obrežja ribnikov ter drugih voda, v senci dreves in grmovnic.