Rod Cydonia, kamor spada kutina, Cydonia oblonga, je sorodstveno zelo blizu rodovoma Chaenomeles in Docynia. Iz rodu Chaenomeles izhaja nekaterim poznani okrasni grm Chaenomeles japonica – japonska kutina. Ta ima v primerjavi z navadno kutino manjše (50–75 g) in trše plodove ter nazobčane in običajno okrogle liste. Kutina izvira s Kavkaza, iz Male Azije in Turkestana od koder se je razširila po svetu. Rodovno ime Cydonia izvira iz mesta Cydonius z otoka Krete v Sredozemskem morju, kjer so kutino gojili že v antiki. Danes jo pridelujemo predvsem na področju okoli Sredozemskega morja ter v južni Evropi.

Listopadno drevo grčave rasti
Kutina je listopadno drevo nekoliko grčave rasti. Listi so na spodnji strani puhasti in bolj podobni listom jablane kot hruške. Cvetovi se razvijejo na konceh enoletnih poganjkov. So bele barve, dokaj čašaste oblike in obrnjeni navzgor. Kutina glede na vremenske razmere cveti v drugi polovici maja in v začetku junija. Plodovi so odvisno od sorte različno debeli (250–750 g) ter dlakavi. Odlikuje jih izredna aromatičnost. Obiramo jih v oktobru.

Podlage
V preteklosti je bila najpomembnejša podlaga za kutino beli glog (Crataegus monogyna). Ta je dobro skladen z vsemi sortami kutine. Vpliva na šibkejšo rast, zgoden vstop v rodnost, redno rodnost ter na dolgo življenjsko dobo drevesa.

Danes za podlago uporabljamo kutino, to sta predvsem kutina MA in kutina BA 29.

Kutina je že dolgo poznana kot vegetativna podlaga za hruške. Potrebno je paziti na njeno občutljivost na visoko vsebnost apna v tleh.

Sorte

Glede na obliko plodov ločimo dve osnovni skupini sort kutin, to sta jabolkasta in hruškasta skupina.

V prvi skupini so sorte, ki pripadajo varieteti Cydonia oblonga var. maliformis in imajo plodove jabolkaste (okrogle) oblike. To so sorte leskovačka, portugalska, smirnska in ekmek.

V drugi skupini so sorte, ki jih uvrščamo v varieteto Cydonia oblonga var. piriformis in imajo plodove hruškaste oblike. To so sorte champion, vranjska, portugalska in bereczki.

Obstajajo tudi vmesne oblike plodov, tako da je včasih težko določiti, katere oblike dejansko je plod oziroma kateri skupini kutine pripada.

Samooplodne sorte (ne potrebujejo druge sorte za oprašitev) so vranjska, bereczki, mamutova, champion in plovdivska. Delno samooplodni sta sorti leskovačka in portugalska. V sadni izbor za Slovenijo so uvrščene sorte leskovačka, vranjska in champion.

Bolezni in škodljivci

Najpogostejše glivične bolezni kutine so razne gnilobe (Monillia sp.), ki napadajo predvsem plod. Na listih, cvetovih in vejicah lahko najdemo monilijo cvetov in poganjkov kutin (Monillia cydoniae). Zelo je nevarna tudi bakterijska bolezen ognjevka (Erwinia amylovora), tako zaradi neposredne nevarnosti za kutino kot tudi zaradi možnosti prenosa te bakterije na ostalo pečkato sadje (jablane, hruške). Izmed škodljivcev moramo biti pozorni predvsem na jabolčnega zavijača (Cydia pomonella).

Surovi plodovi so trdi, kisli in trpki
Plodov kutine praktično ne uživamo v svežem oz. surovem stanju, saj so precej kisli, trdi in trpki. Užitni postanejo šele, ko jih skuhamo ali kako drugače toplotno obdelamo.

Skoraj nobena druga sadna vrsta ne vsebuje toliko pektina kot kutina. Prav visoka vsebnost pektina in tudi tanina omogoča uporabo kutine v predelovalni industriji. Ker kutina zlahka želira, je zelo primerna za izdelavo želejev, džemov in marmelad. Prav tako se plodovi kutine uporabljajo za izdelavo sokov, aromatičnih likerjev in raznega peciva.

Beseda marmelada izvira iz portugalskega izraza za kutino, to je marmalo.

Včasih so gospodinje shranjevale plodove kutine v omarah za perilo ter s tem perilu ohranjale svežino in izboljšale vonj.

Kutina se uporablja tudi v zdravstvene namene, saj iz njenega soka izdelujejo sirup, ki zdravi bronhije in razne bolezni grla. Uživanje kompota iz kutin uravnava prebavo.

Boštjan Godec