Ker sta si rastlini na prvi pogled nekoliko podobni, imata celo podobni imeni, ju kaj hitro zamenjamo, če nismo dovolj poučeni. Rastlini sta oddaljeni sorodnici.

Medtem ko agava spada v družino agavovke in raste od zahodnega dela ZDA proti jugu čez Mehiko, najdemo pa jo tudi v Srednji Ameriki in vzhodni Indiji, aloje uvrščamo v družino lilijevke in izvirajo iz južne Afrike, pogosto pa jih najdemo tudi na Madagaskarju in Bližnjem vzhodu.

Aloe arborescens

Namesto igle in sukanca

Agave so izjemno lepe okrasne rastline. Rastejo v obliki bazalne rozete, iz katere poganjajo trdi in zelo vlaknasti listi, ki se končajo z dolgo, ostro bodico. To so mehiški staroselci uporabljali namesto igle, vlakna pa namesto sukanca. Pri alojah so listi razporejeni v rozeti na steblu. So bolj mesnati in mehkejši ter vsebujejo želatinast lepljiv sok ali gel, ki je pri nekaterih rastlinah zdravilen (A. arborescens – drevesna aloja) ali vsebuje snovi za nego kože (A. barbadensis, A. vera – prava aloja). Aloje v listih hranijo vodo, voda je tudi v zobčkih, ki rastejo iz alojinih listov. 

Mehiški staroselci so agavino bodico uporabljali namesto igle za šivanje.

Aloe barbademnsis – A. vera

Desetletja do cvetenja

Medtem ko aloje cvetijo vsako leto v rumeni (A. vera), oranžni  in rdeči barvi (A. arborescens), na razcvet agave lahko čakamo tudi več desetletij. Ko je v najlepšem in najbolj razkošnem trenutku, ko se razcveti in doseže tudi do sedem metrov višine in več, pa umre. Po Dalmaciji videvamo agave, ki poženejo cvetno steblo iz središča listne rozete. Grški pomen besede »agaue« – občudovanja vredna – se morda nanaša prav na to, da zacveti enkrat in umre.

Občutljivost za mraz

Tudi ko gre za vpliv temperatur, je agava precej bolj odporna, nekatere prenesejo tudi do minus 20 stopinj Celzija, zato lahko tudi v naših podalpskih razmerah v zavetrju in pod nadstreškom brez težav prezimijo. So pa po drugi strani za mraz precej bolj občutljive aloje, saj jih že nekaj stopinj pod ničlo pokoplje.  

Gel prave aloje 

Od gela do tekile

Agava in aloja se razlikujeta tudi po uporabnosti. Zelo znani in razširjeni so kozmetični in gospodinjski izdelki z vsebnostjo Aloe vere. Prav tako so vse bolj znani zdravilni učinki Aloe arborescens. Malo ljudi pa ve, da se vlakna sisalove agave uporabljajo za preproge in talne obloge. V Evropo so agavo prinesli Španci, ki so tudi prvi pripravili alkoholno pijačo iz agavinega soka. V Mehiki iz agave pridelujejo nacionalno alkoholno pijačo, imenovano pulque. Pri nas je veliko bolj znana tekila, ki se prav tako prideluje iz agave. Sladek sok za pripravo alkoholnih pijač in agavinega sirupa pridobijo iz mladih listov, ki rastejo iz zgornjega dela stebla. Nekoč so vrhnji sloj agavinih listo olupili in ga uporabljali namesto papirja, za zapisovanje.

Agava, v ozadju cvet

Razmnoževanje s stranskimi poganjki

Agava ne potrebuje veliko vode, saj jo shranjuje v mesnatih listih, zato jo je bolje zaliti bolj poredko, a takrat z ustrezno količino vode. Uspeva v humozni prsti, za rast pa potrebuje le malo hranil, zato boste agave lahko opazili tudi v precej zapuščenih vrtovih na Primorskem. Seveda pa so nepogrešljive tudi v urejenih vrtovih, kjer pa nevarne bodice navadno odstranijo, da ne povzročajo neprijetnih ran. Tudi razmnoževanje grma je zelo preprosto. Agava tako rekoč vsako leto razvije stranske poganjke. Te lahko izrežemo, in sicer dovolj globoko, da se jih drži vsaj nekaj korenin, potem pa jih posadimo v primeren, ne prevelik lonček. Redno zalivamo, da spodbudimo razvoj korenin. Pri aloji spomladi na odrasli rastlini odrežite poganjke velikosti 15–20 centimetrov, jih nekaj dni pustite ležati v senci, potem pa jih posadite v zemljo in rahlo zalijete. Odstranite in posadite tudi mlade poganjke, ki rastejo ob rastlini.