Uspeva na gozdnih obrobjih, kje so tla vlažna.

Tricyrtis hirta spada v družino lilij, pod zemljo ima koreniko. Ni težavna, prenese tudi polno sonce, najlepša pa bo, če bo imela čez dan tudi nekaj senčnih ur. Najbolj ji ustrezajo humozna, vlažna tla, a je z občasnim zalivanjem preživela tudi poletno sušo v težkih tleh.

Spomladi in v začetku poletja o njej ni ne duha ne sluha, sredi poletja poženejo stebla z nasproti ležečimi listi, ki deloma objemajo steblo. Listi so svetlo, rumenkasto zelene barve, pri nekaterih sortah imajo listi svetlejši rob. Rastlina v višino zraste približno pol metra do 60 centimetrov. Na koncu stebel se začnejo oblikovati temno rdeči cvetni popki, na enem steblu jih je več. V septembru se začnejo odpirati prvi cvetovi, cveti do prvih mrzlih noči. Cvetovi na prvi pogled spominjajo na cvetove orhidej, bolj zaradi vzorca, ki ga imajo tudi nekatere vrste orhidej. Cvetovi so majhni, veliki nekaj centimetrov, najlepši učinek dosežemo, če posadimo sedem do devet rastlin na kvadratni meter. Razmnožujemo jo jeseni s semeni, spomladi pa z delitvijo korenike.

Žabja lilija je jesenska vrtna poživitev, ki bo lepo prišla do izraza v nasadih nižjih praproti in host.