Nič manj ni zahtevna sama tehnologija pridelave. Poznamo kar štiri načine pridelave teh okusnih in občutljivih plodov. Dilema se prične že pri izbiri sorte, saj kaj hitro opazimo, da poznamo enkrat in dvakrat rodne sorte, zato pravimo, da tehnologijo pridelave razdelimo na pridelavo enkrat in dvakrat rodnih malin.

Enkrat in dvakrat rodne

Enkrat rodne sorte, kot so na primer glen Aample, Meeker in Tulameen cvetne brste razvijejo na lesnatih poganjkih v začetku jeseni. Ti brsti nato počakajo do pomladi, ko zacvetijo in maline obiramo že zgodaj poleti. Pri dvakrat rodnih sortah, kot so na primer Polka, Clarita in Enrosadira, se cvetni brsti na vrhovih pojavijo prej, že v začetku poletja in rodijo še v istem letu jeseni in vse do prve pozebe. Ko vreme ni več primerno za zorenje malin, se vrh, kjer smo že obrali plodove posuši, zato ga odrežemo. Spomladi bodo brsti na spodnjem delu tega poganjka kmalu zacveteli in zoreli istočasno kot enkrat rodne sorte. Po prvem obdobju zorenja se bodo poganjki tako enkrat kot dvakrat rodnih malin posušili in nadomestili jih bodo novi mladi poganjki, ki že od pomladi izraščajo iz tal. Mlade poganjke je potrebno redčiti na 8 do 12 poganjkov na tekoči meter. A tudi to še ni vse. S primerno rezjo lahko dvakrat rodne sorte malin gojimo kot enkrat rodne in jih obiramo samo v enem obiralnem obdobju od poletja do prve pozebe. To pa storimo tako, da v zimskem času (januarja) vse poganjke porežemo do tal in jih odstranimo iz nasada.

Rumenenje listov – sušica

Zadnjih nekaj let se pridelovalci in tudi ljubiteljski vrtnarji soočajo z boleznijo malin, ki se odraža v rumenenju listov na spodnjem delu poganjkov. Gre za glivično bolezen, ki se imenuje sušica (Didymella applanata). Povzročiteljici bolezni sta glivi, ki lahko ob hudem napadu v celoti uničita nasad malin. Sušica je bolezen, ki se najpogosteje pojavi v oslabljenih nasadih, ki so bili predhodno izpostavljeni biotskem ali abiotskemu stresu oziroma so tla, v katerih pridelujemo maline revna z organsko snovjo. Na občutljivost malin za malinovo sušico moramo pomisliti že ob pripravi nasada in ga dobro pognojiti s preperelim hlevskim gnojem ali humusom. Znaki malinove sušice se najprej opazijo na spodnjem delu letošnjih poganjkov v bližini listnih pazduh in brstov, kjer opazimo modro-vijolične, kasneje rjave podolgovate pege. Pege se običajno pojavijo konec junija ali v mesecu juliju, ki se iz spodnjih delov poganjkov hitro širijo in okužujejo pazduhe vse do zgornje tretjine višine poganjkov. Na okuženih delih poganjkov brsti zaostanejo v razvoju in se sušijo. Bolezenska znamenja okužbe se kažejo tudi na listih, ki se sušijo od roba navznoter v obliki črke V, obdane z rumenim robom. Okuženi listi popolnoma porjavijo in predčasno odpadejo. Pozimi okuženi del lubja posivi in poka, če gliva prodre v les, pa poganjki začnejo odmirati. Glivi se ohranjata na okuženih delih rastlin. Pozimi se tvorijo spolna trosišča, ki so videti kot črne pege na obolelih poganjkih. V začetku spomladi iz trosišč začnejo bruhati askospore, s katerimi se okužba širi po nasadu. Glivi lahko prezimita tudi v obliki nespolnih trosišč, ki predvsem v poletnem času tvorijo nespolne trose, tako da so okužbe možne vso rastno dobo. Širjenje okužb pospešuje visoka relativna zračna vlaga in pogoste padavine.

Preventivni ukrepi

Učinkovitega sredstva za varstvo proti sušici v malinah v Sloveniji ni registriranega, zato je potrebno izvajati različne preventivne ukrepe, ki dokaj uspešno zmanjšajo napadenost z malinovo sušico. Eden izmed glavnih ukrepov je ravno izbor primerne sorte in tehnologije sajenja. Priporočamo, da izberete dvakrat rodno sorto malin, ki jo pridelujete kot enkrat rodno. To pomeni, da poganjke v zimskem času porežete pri tleh. Na ta način gliva, tudi če je že prisotna na poganjkih, ne bo uspela prodreti globoko v les rastline in poškodovati mlade poganjke.

Vsaka rana, ki se pojavi na poganjkih predstavlja idealno mesto za vdor glive v rastlinsko tkivo, s tem pa ogroža celoten grm. Pazimo na rane, ki jih povzroči košnja s kosilnico na nitko ali trda zastirka okoli rastlin, ki se zarije v mehko tkivo mladega poganjka.

Ravno zaradi glivičnih bolezni, ki za svoj razvoj potrebujejo visoko zračno vlago, se tako kot jagode tudi pridelava malin seli v zavarovane prostore. S pridelavo v suhem prostoru bomo znatno zmanjšali pojav sušice, pepelaste plesni in drugih glivičnih bolezni. Prav tako lahko na stranice zavarovanega prostora namestimo protiinsektne mreže, ki bodo preprečile vdor škodljivcem. Seveda moramo v tem primeru poskrbeti za dodatne opraševalce znotraj zavarovanega prostora, saj maline cvetijo istočasno kot zorijo.

Letošnja sezona

V letošnjem letu je bila sezona malin na večini lokacij otežena zaradi izredne suše in posledično pomanjkanja vode. Poganjki so bili zato pogosto krajši, kot bi bili sicer, sploh v nasadih, ki niso bili redno namakani. Za optimalno rast je zahtevana temperatura zraka do 25 °C in tudi ob optimalnem namakanju ob višjih temperaturah rastlina doživi stres. Zaradi vročine je ob vročinskih valovih prišlo do sušenja cvetnih zasnov in s tem sušenje prašnikov ter brazde pestiča. Če ste tudi vi opazili, da so se cvetovi sušili in odpadali kljub namakanju, je bila kriva prenizka zračna vlaga in z njo povezana vročina.

Tudi v jesenskem času ne smemo pozabiti na namakanje v primeru pomanjkanja padavin oziroma kadar maline gojimo v zavarovanem prostoru. Kot smo zapisali že v zgornjem delu, malina nas bo obdarovala s plodovi vse do pozebe, torej moramo za rastline skrbeti tudi sedaj. Ker priporočamo, da poganjke dvakrat rodnih malin v januarju porežemo do tal, je kakršno koli gnojenje v jesenskem času nesmiselno. Pomislite, ko bodo enkrat temperature tal padle pod 10 °C se pretvorba dušika v rastlinam dostopno obliko zaustavi in jutra so že sedaj precej hladna. Če opažate, da je vaš nasad že precej iztrošen, pridelki vsako leto manjši in rastline vedno bolj občutljive, je morda čas, da ga zamenjate z novimi mladimi rastlinami zgoraj predlaganih sort. Življenjska doba vitalnega nasada je namreč 4 do 8 let. V tem času tako rastline obirajte in se sladkajte z malinami, nato pa jih izkopljite in jih spomladi nadomestite z novimi, mladimi. Maline imajo to sposobnost, da v ugodnih razmerah poganjajo iz tal v okolici grma. Tudi te rastline lahko uporabite kot nove mlade sadike. Le posadite jih na drugo mesto, ki ga predhodno dobro pognojite z organsko snovjo. Maline lahko posadite tudi v posode. Tam bodo dobro uspevale, če jim bomo le zagotovili dovolj bogat substrat, jih redno namakali, dognojevali ter poskrbeli za oporo poganjkov.

Naj predstavlja pridelava malin še tako velik izziv, dobre stvari vedno potrebujejo nekaj dodatnega truda.

Nika Cvelbar Weber