Zanimiva je zaradi velikih okrasnih listov in zelo okusnih plodov, katerih okus spominja na mango in banano. Ker nima bolezni in škodljivcev, je tudi nezahtevna za vzgojo. Ni občutljiva za nizke temperature.

Vzgoja drevesa traja tri do štiri leta, potem redno rodi. Cveti takrat kot druga sadna drevesa v domačem sadovnjaku. Cvetovi so zanimivega videza: rjavo-rdeče barve in nekoliko spominjajo na cvet močvirskega tulipana – oblika zvončka. Veliki so dva do tri centimetre. Ne privabljajo čebel, ampak muhe, ki jih tudi oprašujejo, poleg njih pa še mravlje in druge opraševalke. Za boljše opraševanje asimine na drevo obesimo nekaj koščkov surovega mesa, ki bo privabilo njene opraševalce – muhe.

Samooplodne sorte

Ker je pri določenih sortah za dobro oploditev priporočljiv cvetni prah druge sorte, je potrebno posaditi dve različni sorti. Če imate torej samoneoplodno sorto, lahko sami s čopičem oprašite cvetove. A morate imeti srečo, da ima nekdo v bližini drugo sorto asimine. S čopičem previdno potegnemo po prašnikih cvetov sosedove asimine in cvetni prah prenesete na brazdo pestiča na cvetovih domače sorte. Na srečo so na voljo tudi samooplodne sorte – v tem primeru zadostuje ena rastlina.

Cepljene sadike

Kupimo cepljene sadike v lončkih. Necepljene rastline pozneje zarodijo in tudi lastnosti rastline, denimo samooplodnost, niso vnaprej znane. Iz semen lahko vzgojite novo rastlino in nanjo cepite sorto, ki vam je všeč.

Asimino sadimo in založno gnojimo tako kot druga sadna drevesa. Prva tri leta drevo potrebuje oporo. Končna velikost je tri metre premera in tri do tri in pol metra višine. Rez je podobna rezi jablan. Režemo v začetku marca, takrat že vidimo cvetni nastavek – opazimo drobne rjave pike na stranskih poganjkih.

Brez redčenja

Po oprašitvi in oploditvi cvetni listi hitro odpadejo in prikažejo se drobni plodovi, ki so videti kot miniaturne zelene klobasice. Od enega cveta ostane 1 do 5 plodičev. Če rastlino skrbno gnojimo in v primeru suše redno namakamo (30 do 50 litrov vode vsakih 14 dni), se bodo vsi plodiči razvili. Asimine ni potrebno ročno redčiti, saj bo to po potrebi naredila sama. V prvih letih rodnosti drevo rado odvrže plodiče, pozneje se rodnost umiri in je vsako leto večja do polne rodnosti. Rastlina potrebuje veliko sonca. Asimina ni primerna za sajenje v posode.

Plodovi dozorijo do konca septembra. So ovalni, nekoliko podobni srednje velikemu krompirju. Dolgi so od nekaj do 10 ali 12 centimetrov. V notranjosti so koščice, podobne fižolu. Lupina je tanka, čvrsta in ni dobrega okusa, zato jo olupimo. Plodovi so sprva zeleni, ko dozorijo, so zeleno-rumeni. Na otip so nekoliko mehki. Najboljši so tisti, ki odpadejo, ker pa so že mehki in je lupina tanka, se lahko ob padcu poškodujejo. Priporočamo, da potipate plod na drevesu, in če je malce mehek in ga zelo lahko odtrgate, je zagotovo zrel. Z leti boste dobili občutek za to. Okus mehkega mesa je mešanica okusov manga in banane. Plodove obiramo postopno približno tri do štiri tedne. V hladilniku zdržijo še nadaljnje tri do štiri tedne, kar pomeni, da smo s svežimi domačimi asiminami jeseni preskrbljeni skoraj dva meseca.

Iz semen lahko sami vzgojite novo rastlino, a jo morate cepiti. Rastlina, ki zraste iz semena, bo podlaga, na katero cepite poganjek sorte, ki vam je všeč.

Listi kot insekticid

Asimina ima tudi uporabne liste. Ko začnejo delno rumeneti, jih naberemo in pustimo v kartonasti škatli nekaj tednov, da se popolnoma posušijo. Suhe liste zdrobimo in 2 polni žlici listnega drobirja prelijemo z 2 litroma vroče vode. Vse skupaj naj se namaka nekaj dni, tako da dobimo rjavo brozgo. Precedimo in nalijemo v steklenice, ki jih shranimo v temen in hladen prostor do pomladi. Takrat prelijemo v škropilnico in uporabimo kot insekticid. Iz listov se pri namakanju izloči asimicin, ki je naravni insekticid. Že Indijanci so z njim zatirali koloradskega hrošča in ščitili konje pred insekti. Škropivo lahko preizkusite tudi za zatiranje rastlinskih uši.