Pri nakupu stanovanj imata dobra lokacija in urejenost okolice prednost pred velikostjo stanovanja. Iz tega izhaja, da je kakovost bivanja povezana z urejenostjo okolja in prisotnostjo zelenih površin.

S prispevkom želim opozoriti na kakovost urejanja zelenih površin ob večstanovanjskih objektih in predstaviti objekt z urejeno okolico.

Osnova za urejanje okolice večstanovanjskih objektov je določena s prostorskim aktom. Vsak objekt bi moral imeti načrt zunanje ureditve in krajinski načrt. Z načrtom se določa ureditev okolice in zasaditev, določa se tudi način vzdrževanja.

Stanovalci naj imajo besedo

Velik del stanovanj izhaja iz časa pred osamosvojitvijo države, lastninila so se stanovanja, funkcionalna zemljišča objektov pa so ostala pretežno v lasti občin. Žal imajo občine omejena sredstva za vzdrževanje zelenih površin ob stanovanjskih objektih, mnogokrat tudi premalo zaposlenih. Če bi za zelene površine okoli objektov, ki jih uporabljamo stanovalci, plačevali prispevek, tako kot plačujemo za drugo javno gospodarsko infrastrukturo, bi tudi te površine bile ustrezneje urejene in vzdrževane, tako pa javna služba izvaja le nujna dela. Zato je pomembno, da se stanovalci identificirajo s svojim okoljem in sami prispevajo k ustreznemu urejanju. V mnogih primerih bi lahko bile okolice objektov primernje urejene, če bi lastniki stanovanj tudi sami kaj naredili in prispevali k urejenosti okolice. Ustrezna ureditev zelenih površin in izbor rastlin bistveno vplivata na privlačnost bivanja, kakovost in zadovoljstvo stanovalcev, tudi na boljši zrak, zmanjševanje hrupa in v zadnjem času na zmanjševanje temperature zraka. Drevesa ustvarjajo medprostor, zakrivajo poglede na sosednje objekte, stanovanja imajo več zasebnosti. Skupno delo urejanja okolja ima tudi družaben in vzgojen pomen za stanovalce in vpliva na drugačen odnos stanovalcev do okolja. Res je, da pretežni del zelenih površin okoli objektov ni v lasti lastnikov stanovanj, vendar je treba pomisliti, da tukaj živimo in da se v svojem okolju moramo odgovorno obnašati. V zelena urejena okolja se s časom naselijo številne ptice, ježi in druge male živali, ki ustvarjajo nove mestne biotope.

Vzorno urejena zelenica

Predstavljen objekt je bil zgrajen pred več desetletji. Na zeleni del zemljišča je bilo posajenih nekaj dreves, kot so lipe in javorji, in danes predstavljajo ogrodje ureditve zelene površine. Neprijetno trikotno obliko dela parcele smo vizualno uredili tako, da smo vogal parcele gosto zasadili s smrekami, borovci in listavci in ustvarili prijeten ambient in sočasno zakrili pogled na stolpnico. Ob vhodnem delu objekta raste zdaj že mogočna povešava bukev, ob njej pa japonska češnja in ginko. Preplet raznobarvnih listov dreves in spremembe barv v jesenskem času ustvarjajo resnično čaroben pogled. Zelenica ob dostopu do vhoda v objekt je obsajena z zimzelenimi pokrovnicami, nižjimi grmovnicami, vrtnicami, in cvetočimi trajnicami. Površine v bližini fasade so zasajene z zimzelenimi grmovnicami, ki ustvarjajo distanco stanovanj od travnate sprehajalne površine.

Z divjo vinsko trto nad plesen

Iz semen smo vzgojili japonske javorje, ambrovce, ginke, hibiskuse in vrt dopolnjevali tudi s cvetočimi drevesi, češnjami, magnolijami, hrušicami in zimzelenimi in cvetočimi grmovnicami, hortenzijami, vrtnicami, japonskimi anemonami, slamnikom in drugimi trajnicami. Zaradi vlage in plesni na betonskih prekladah nad okni, smo po nasvetu stroke posadili na fasado plezalko, divjo vinsko trto. Plezalka se je izkazala kot večplastno dobra rešitev, saj je plesen izginila, v poletnih mesecih pa je naša fasada za dve do tri stopinje hladnejša, ptice, ki se zadržujejo in celo gnezdijo med listjem, pa uničujejo mrčes. Popenjavka daje čar prostoru v vseh letnih časih, posebno lepa pa je  jeseni, ko se listje odene v barve jeseni. Raznolikost rastlin, dreves in grmovnic, različne oblike krošenj dreves, strukture in barve listov, njihove različne velikosti, dajejo čar vrtu in objektu v vseh letnih časih.

Za otroke in starejše

Vrt je zanimiv za igro otrok, za sprehajanje in druženje starejših. V naš vrt prihajajo otroci bližnjega vrtca, ki so vrt poimenovali v čarobni vrt. Vzgojitelji jim predstavljajo drevesa, iz jesenskaga listja pa ustvarjajo šopke in verjetno v vrtcu tudi rišejo in barvajo po modelih nabranih listov. Marsikdo iz okolice prihaja in fotografira posamezne rastline in ambiente vrta.

Upajmo, da bomo z dobrim vzorom vplivali na posameznike, ki so drugačnega mnenja.

In kako to počnemo? Vsako stanovanje prispeva nekaj evrov za plačilo dela pridnih rok, nabavo škarij in drugih potrebnih stvari, z okoljem pa se ukvarjajo le upokojene ženske, kar je logično, saj so zaposleni odsotni večji del dneva. Največ dela je, ko odpadejo posušeni cvetovi lip in seveda jeseni, ko odpade listje in zadnje čase tudi zaradi toče, ko je treba obrezati poškodovano grmovje in pobrati polomljene veje. Trato kosijo zunanji sodelavci.

Alenka Polutnik