Kljub temu so sadjarji zadovoljni. Jabolka so v skladiščih, ljubitelji jabolčnega okusa se že sladkamo s sokom. Sadjarska sezona se je v številnih krajih po Sloveniji zaključila z razstavami sadja. V Mozirju so sredi oktobra pripravili deveto po vrsti. Kot je povedal Alojz Plaznik, predsednik Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje, so od 150 starih sort jabolk in hrušk, kolikor je ohranjenih na tistem območju, razstavili 110. Manjkajo predvsem zgodnje sorte, katerih plodovi niso zdržali do oktobra. Razstavo je tudi letos oblikovala Elica Bele iz Mozirskega gaja, obiskovalci so si lahko ogledali stare sorte jabolk in hrušk iz kmečkih sadovnjakov, novejše in najnovejše perspektivne sorte jabolk iz vrtne in plantažne pridelave, izdelke iz domače pridelave sadja, ki so jih prispevale članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline, čebelarski kotiček Čebelarskega društva Janeza Goličnika Mozirje in čebelarskega krožka OŠ Mozirje, ptičarski kotiček Društva za varstvo in vzgojo ptic Kalin Mozirje, šolski kotiček učencev OŠ Mozirje in zeliščarski kotiček Društva zeliščarjev Šipek Mozirje. Razstava je bila prvič v stari telovadnici mozirske osnovne šole.

Spomin na Franca Praprotnika

Kot je dejal predsednik sadjarskega društva, to kljub podmladku še vedno temelji na starejših članih, saj mladi zaradi službenih obveznosti težko najdejo čas za udejstvovanje. Člani društva si prizadevajo ohraniti dolgo tradicijo sadjarske dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini in spomin na Franca Praprotnika (1849–1933), očeta mozirskega sadjarstva. Praprotnik je bil 26 let nadučitelj v Mozirju in po upokojitvi živel na svojem vzorno urejenem posestvu na Brezju pri Mozirju. Nekoč je dejal, da bi bil velik in neodpustljiv greh, da mladi ne bi znali posaditi sadnega drevesa, ga vzgojiti do rodnosti ter ceniti plodov, ki jih daje. Svoje življenje je posvetil sadjarstvu, uvajal in širil je sadne sorte in poučeval ljudi sodobnega sadjarstva.

Učni sadovnjak

V tem duhu deluje tudi današnje sadjarsko društvo, zato so se pred petimi leti odločili urediti učni sadovnjak z vsemi za ta prostor pomembnimi sadnimi vrstami. Nasad leži v Mozirju pod Rožnikom in obsega 40 arov. Polovica površine je zasajena z različnimi sadnimi vrstami in sortami, od najstarejših do najnovejših. Osemdeset dreves so prispevali člani in jih namenili svojim potomcem. Vsako drevo ima napis, čigavo je in komu ga namenja. To je tisto, kar naj bi po mnenju Alojza Plaznika vzbujalo zanimanje tudi pri naših potomcih. Meni, da morajo starejši sadjarji prenašati ljubezen do sadjarstva na mlade. Le tako bomo ohranili tradicijo in nadaljevali pot, ki jo je začrtal Franc Praprotnik.

Drugi del nasada pa predstavlja travniški sadovnjak z drevesi na sejancu in divjimi sadnimi vrstami, kot so skorš, jerebika in druge. Nasad je še v izdelavi, odpreti ga nameravajo prihodnjo pomlad, ko bodo praznovali 20 let delovanja društva.