Krompir malo drugače
Pod zemljo ima korenine s podzemnimi živicami, ki se razvijejo v užitne gomolje – krompir.
Krompir je danes ena najpomembnejših kulturnih rastlin, ki jo kot okopavino gojijo po vsem svetu, predvsem pa je ena glavnih poljščin zmernega pasu. Na svetu je znanih je okoli 160 samoraslih in 7 vzgojenih vrst krompirja ter okoli 1000 sort krompirja, ki se razlikujejo po obliki gomoljev ter barvi mesa in lupine. Ker krompir vsebuje ogljikove hidrate, kakovostne beljakovine, malo maščob, vitamine (C, B, A in F) in rudninske snovi (kalij, kalcij, magnezij, fosfor, železo, jod), ga smatrajo tudi za zdravilno rastlino.
Iz zgodovine
Pradomovina krompirja je Južna Amerika, kjer je samoraslo uspeval v severnem Čilu, Mehiki in Peruju. Andski staroselci so že pred tisočletji nabirali krompirjeve gomolje. Nekoč so krompirjevo zel z gomolji vrgli na ogenj in prijeten vonj jih je pripravil k pokušini. Od tedaj so krompir začeli gojiti in uporabljati za prehrano. V 16. stoletju so se s krompirjem seznanili španski osvajalci. V Španijo ga je pripeljal Francisco Pizarro leta 1531, od tod se je razširil v Italijo, Nemčijo in druge evropske dežele. Za Španci so krompir prinesli Angleži in ga razširili po britanskem dvoru in Irski, v 17. stoletju tudi v svoje kolonije (Indija, Kitajska, Japonska, Avstralijo). V Evropi so krompir še celo 17. stoletje odsvetovali za človeško hrano, ljudsko vraževerje pa je pripomoglo, da se je krompirja oprijelo ime hudičev sad. V 18. stoletju je prebivalce Evrope zaradi slabih žitnih letin in vojn pogosto pestila lakota, zato so oblasti spodbujale pridelovanje in uživanje krompirja. Na Slovenskem se je krompir pojavil med leti 1730 in 1740, domnevno v okolici Ribnice in Logatca. Leta 1767 je cesarica Marija Terezija izdala sklep o sajenju in gojenju krompirja Deželnemu glavarstvu v Ljubljani, da bi preprečila hudo lakoto, zlasti med revnimi. Ker je krompir rešil ljudi pred stradanjem, so ga poimenovali kruh ubogih.
Uporaba v prehrani
Kmečki ljudje so krompir sprva pekli na žerjavici ali kuhali v oblicah in ga uživali kot dodatek k zelenjavnim prikuham, zelju in fižolu. Novi recepti za pripravo krompirjevih jedi so se širili na Slovensko z dunajske meščanske kuhinje ob koncu 19. stoletja. Iz krompirja so pripravljali juhe, solate, cmoke, med premožnejšimi meščani je bil priljubljen krompirjev masleni kipnik, krompir s sardelami ter nekatere, danes pozabljene jedi, kot na primer krompirjev sir, krompirjev puding in krompirjevi hlebčki z mesom. Ocvrt francoski krompir, pomfrit (fr. pommes frites), se je množično razširil v prvih desetletjih 20. stoletja. Krompir ostaja najbolj razširjena in najbolj priljubljena priloga k zelenjavnim in mesnim jedem. Slovenci pojemo največ praženega krompirja s čebulo, pečenega, v oblicah ali pripravljenega kot pire. Po 2. svetovni vojni je naraslo uživanje industrijsko predelanega krompirja (cmoki, njoki, instant pire, čips).
Uporaba v tradicionalnem zdravilstvu
V ljudskem zdravilstvu na Slovenskem so rezine surovega krompirja polagali na glavo proti glavobolu in vročini. Kašo iz surovega krompirja so si polagali na prsni predel pri vnetju dihal. Sok iz surovega krompirja so uživali proti zgagi in za lajšanje želodčnih težav, nariban surov krompir kot obkladek pri opeklinah, skuhan in topel pa pri ozeblinah.
Drugi tradicionalni načini uporabe
V Evropi so krompir sprva uporabljali za prašičjo krmo. V času pomanjkanja hrane so krompir dodajali moki za peko kruha in peciv. Moški so iz krompirja kuhali žganje (krompirjevec), gospodinje pa so iz njega pridobivale škrob za škrobljenje (štirkanje) perila in za puder za lase. Danes krompir uporabljata tudi živilska in predelovalna industrija za pridobivanje škroba, njegove razgradnje v sladkorje in teh v alkohol.
Starodavno in sodobno čaščenja
Indijanski staroselci so krompir častili kot sveto rastlino in mu v času sajenja in spravila z obredi izkazovali spoštovanje. V občini Šenčur, ki je med največjimi pridelovalkami krompirja v Sloveniji, so leta 2008 postavili spomenik v čast Mariji Terezij, ki je uvedla gojenje in uporabo krompirja na Slovenskem. Spomenik, delo akademskega kiparja Janeza Pirnata, spominja, da smo Slovenci še vedno krompirjev narod.
Vlasta Mlakar