Eterično olje za pomiritev
Domovina majarona naj bi bila Indija, od koder so ga zanesli v severno Afriko in Sredozemlje. Rastlina zraste do 30 cm visoko, ima drobne okrogle in dlakave liste ter belo-rožnate cvetove. Majaron ima izrazit aromatičen vonj in nekoliko pikanten okus.
Nabiramo ga tik pred cvetenjem, ko ima v listih največ eteričnega olja, najboljše sorte majarona pa naj bi prihajale iz Francije. Majaronovo eterično olje poživlja, zato ga uporabljajo proti depresiji, živčni napetosti ter glavobolu in migreni.
Iz zgodovine
Majaron so gojili že stari Egipčani, Grki in Rimljani in ga uporabljali v zdravilne namene. V antiki je veljalo prepričanje, da majaron izboljšuje razpoloženje; močno dišeče zelišče so uporabljali tudi kot začimbo za mesne jedi. V srednjem veku so majaronu pripisovali izredne zdravilne lastnosti in ga razglasili za čudežno zdravilo.
Uporaba v prehrani
Majaron je ena najbolj razširjenih začimb. Z njim začinjajo zlasti mesne jedi (raguje, pečene gosi, race, pečenke), omake, juhe, obare in enolončnice iz krompirja in stročnic. Prileže se tudi k gobjim jedem in pečenemu krompirju. Nepogrešljiv je pri izdelovanju klobas, zlasti krvavic.
Zdravilno delovanje
V ljudskem zdravilstvu na Slovenskem so iz majarona pripravljali mazilo in olje, ki so ga uporabljali proti bolečinam, revmatizmu, nahodu, ranah in zvinih. S čajem so zdravili nespečnost in trebušne krče pri otrocih. Majaron pospešuje prebavo in odvajanje vode, učinkuje pri boleznih želodca, črevesja in žolča, pa tudi pri dihalnih težavah. Sodobna znanost je potrdila zdravilno učinkovanje majarona, da preprečuje zvišanje holesterola, izboljšuje cirkulacijo in zmanjšuje visok tlak, blaži trebušne krče in pomaga pri boleči menstruaciji.
Iz kulturnega izročila
Egipčani so iz majarona, ki so ga posvetili bogu Ozirisu, pletli obredne vence.
Pri Grkih in Rimljanih je veljal za simbol sreče, v srednjem veku pa je postal simbol ljubezni. Na Slovenskem je bil majaron svatovska rastlina – mladenič si je zataknil vejico majarona za klobuk, ko je šel snubit.
Vlasta Mlakar